Okrogla miza: le kolektivno upravljanje lahko zagotavlja ustrezno raven pravic

Ustvarjalci nujno potrebujejo kolektivne organizacije, saj jim le te lahko uspešno zagotavljajo ustrezno raven pravic in se o njih enakopravno pogajajo s producenti oz. spletnimi platformami. Da bodo "kolektivke" lahko tudi v prihodnosti ustrezno zastopale ustvarjalce, pa morajo svoje odigrati tudi odločevalci. Nujna je namreč vseevropska implementacija predlani sprejete Direktive o avtorskih pravicah, skupaj z 18. členom, ki predvideva pravično in proporcionalno nadomestilo za uporabo del na spletu, je bila rdeča nit okrogle mize na temo Kaj počnejo kolektivne organizacije in zakaj so pomembne za avtorje in izvajalce.

Na pogovoru, ki so ga pripravili Evropsko združenje avdiovizualnih avtorjev (SAA), Združenje evropskih organizacij izvajalcev (AEPO-ARTIS) in skupina prijateljstva z ustvarjalci, ki deluje v okviru Evropskega parlamenta, so sodelovali nemški scenarist Jochen Greve, španski glasbenik Nacho Garcia Vega, izvršna direktorica SAA Cecile Despringre, članica upravnega odbora švicarske kolektivne organizacije Swissperform in članica upravnega odbora AEPO-ARTIS Yolanda Schweri ter trije člani skupine za prijateljstvo iz Evropskega parlamenta: grški evropski poslanec in igralec Alexisa Georgoulisa, nemški evropski poslanec Niklasa Nienassa (Alliance 90/The Greens) in avstrijski evropski poslanec Hannesa Heideja (S&D).

Član organov upravljanja SAA in AEPO-ARTIS ter direktor AIPA Gregor Štibernik, ki je vodil okroglo mizo, je poudaril, da se je kolektivno upravljanje avtorskih pravic na avdiovizualnih delih tudi v digitalnem okolju izkazalo kot najboljša rešitev za avdiovizualne ustvarjalce. Kolektivne organizacije namreč ustvarjalcem veliko lažje zagotovijo pravice in nadomestila, kot si jih lahko sam izbori posamezni ustvarjalec.

S tem sta se med drugimi strinjala tudi Greve in Garcia Vega. Greve je poudaril, da kot scenarist večino časa porabi za svoje delo, za ideje, za ustvarjanje. "Za realizacijo nekega projekta potrebuješ več mesecev oz. let, saj gre za težko in zahtevno delo. Zato ni časa, da bi s ukvarjal še z različnimi pogodbami," je poudaril. Ob tem je dodal, da sam tudi nima dovolj primernih znanj, kot jih imajo odvetniki v različnih producentskih hišah oz. spletnih platformah. Zato raje pogajanja prepusti kolektivnim organizacijam, ki lahko v primerjavi z njim veliko več dosežejo, je poudaril.

Tudi Garcia Vega ključne prednosti kolektivnega upravljanja vidi na področju enakopravnejšega pogajanja z uporabniki del. "Kolektivne organizacije nam pomagajo pri pogajanjih in veliko lažje dosežejo pravičnejše pogoje, kot si jih lahko zagotovi posameznik. Ne le za en projekt oz. kakšno leto, ampak dejansko za celo življenje. Zato je tudi pomembno, da se večina ustvarjalcev včlani v kolektivne organizacije, saj se s tem povečuje tudi moč samih organizacij," je poudaril. Ob tem je opozoril na hitro selitev vsebin na splet, zato je nujno slediti tem trendom, tudi na področju pravic. Temu pa je lahko kos le dobro pripravljena in organizirana kolektivna organizacija, saj posameznik preprosto nima dovolj resursov, je dejal.

Kot je poudaril, sam le približno štiri odstotke svojih prihodkov dobi od nadomestil za uporabo na spletu, kar je glede na uporabo njegovih del malo. "Streamanje ne pozna meja, zato moramo vsaj na ravni EU imeti mehanizme, ki ščitijo pravice ustvarjalcev na spletu. 18. člen Direktive je eden takih mehanizmov," je dejal. Ob tem je postregel s podatkom, da je španska kolektivna organizacija AIE - v Španiji že vrsto let ustvarjalcem zagotavljajo nadomestilo z naslova uporabe del na spletu - predlani razdelila nadomestilo 50.000 ustvarjalcem. 35.000 imetnikov pravic je bilo iz drugih evropskih držav. "To govori o prepletenosti streaming trga v EU," je ocenil.

Če želimo, da bodo evropski ustvarjalci ustrezno plačani za svoje delo, potem mora priti do vseevropske implementacije Direktive, skupaj z 18. členom. Ta zagotavlja, da bodo ustvarjalci dobili nadomestilo tudi za ves čas, ki so ga porabili za ustvarjanje. Nadomestilo morajo plačati uporabniki del, zbirati pa ga morajo kolektivne organizacije. To je ključno, da bodo ustvarjalci tudi v resnici dobili nadomestilo, je poudarila izvršna direktorica SAA Despringre.

Ob tem predstavila naloge kolektivnih organizacij. Opozorila je na razlike med organizacijami, ki ščitijo različne vrste imetnikov pravic. Kolektivne organizacije glasbenikov v večini držav EU ščitijo podobne pravice, medtem ko imamo na avdiovizualnem področju zelo različne prakse. Avdiovizualne kolektivne organizacije v nekaterih državah "pokrivajo" širok izbor pravic, v nekaterih državah (kot npr. v Sloveniji) pa samo retransmisijo in privatno kopiranje. Zato se morajo razmere v hitro razvijajočem se digitalnem obdobju urediti na evropski ravni, je poudarila. Dodala je, da še vedno ni urejeno plačilo avtorjem pri storitvah na zahtevo, številni producenti in platforme na zahtevo še naprej avtorjem vsiljujejo pogodbe in zanikajo njihovo pravico do poštenega in sorazmernega plačila.

Despringre je tudi izpostavila podporo, ki jo v nekaterih državah v času koronakrize ustvarjalcem nudijo kolektivne organizacije. Kot je dejala, je ta pomoč dobrodošla, a zaradi ogromnih negativnih učinkov zdravstvene krize premajhna, zato morajo pomagati tudi države.

Schwerijeva je na okrogli mizi predstavila razmere v Švici, kjer so, kot je dejala, po zakonodaji pravice glasbenih in avdiovizualnih avtorjev izenačene. Opozorila je tudi, da v Švici že dlje časa avdiovizualni ustvarjalci prejemajo nadomestila, kar ni oslabilo položaja producentov in spletnih platform. Zato se lahko po tej ureditvi zgledujejo tudi drugje v Evropi, je dejala.

Avstrijski evropski poslanec Heide je predstavil postopek sprejemanja Direktive v Evropskem parlamentu in dejal, da morajo države Direktivo implementirati do 7. junija. Njegov poslanski kolega iz Nemčije Niklas Nienass pa je poudaril, da je postopek zdaj v teku in da je sedaj vse v rokah držav članic. Grški evropski poslanec in igralec Alexis Georgoulis pa je spregovoril o pomenu kolektivnih organizacij za avtorje ter poudaril, da bodo te močne le, če se bodo avtorji vključevali vanje. Ob tem je predstavil predlog, po katerem bi spletnim platformam podelili poseben znak, podoben npr. znakom kakovosti, ki bi potrjeval, da je platforma do ustvarjalcev prijazna. S tem bi lahko končni uporabniki dobili izbor ali podpirajo platforme, ki ne izpolnjujejo svojih obveznosti do avtorjev del.

Posnetek dogodka si lahko ogledate tukaj.