Spletno piratstvo v času koronakrize dobilo nov zagon

Mednarodna organizacija za boj proti spletnemu piratstvu MUSO je izračunala, da se je globalni obseg dostopov do nelegalnih filmskih in TV vsebin v času omejitve gibanja zaradi koronakrize močno povečal. Najbolj se je povpraševanje po piratskih vsebinah zadnji teden marca letos v primerjavi z zadnjim tednom februarja letos povečalo v Italiji, in sicer za 66 odstotkov. Sledijo Indija (+63 odstotkov), Španija (+50 odstotkov), Portugalska (+47 odstotkov), Kanada (+45 odstotkov), Velika Britanija (+43 odstotkov), ZDA (+41 odstotkov), Francija (+41 odstotkov), Nemčija (+36 odstotkov) in Rusija (+17 odstotkov).

Trendi na področju piratstva so tesno povezani s trendi na področju plačljivih vsebin, ugotavlja izvršni direktor Muso Andy Chatterley. "V času, ko npr. Netflix in drugi ponudniki beležijo velik porast naročnikov, smo tudi na piratskih straneh opazili velik promet", je poudaril in napovedal, da bo organizacija preučila vzroke in razloge. Rast naročnikov in prihodkov v času koronakrize beležijo vsi ponudniki televizije na zahtevo. Največji med spletnimi platformami, Netflix, pa je v prvem letošnjem četrtletju zabeležil celo najboljše četrtletne rezultate v svoji zgodovini. V omenjenem obdobju je podjetje dobilo skoraj 16 milijonov novih naročnikov, samo v ZDA pa se je število naročnikov povečalo za 72 odstotkov, največ v New Yorku, kjer so ukrepi zaradi izbruha covid-19 najstrožji.

Prebivalci ZDA so marca opravili 1,08 milijarde dostopov do nelegalnih filmskih in TV vsebin, kar jih uvršča na prvo mesto na svetu. Sledijo Rusi (727,17 milijona dostopov), Indijci (581,2 milijona dostopov), Francozi (394 milijonov dostopov), Britanci (300 milijonov dostopov), Kanadčani (284,5 milijona dostopov), Nemci (256,97 milijona dostopov), Španci (236,75 milijona dostopov), Italijani (197,7 milijona dostopov) in Portugalci (54,7 milijona dostopov).

Podatki za Slovenijo niso znani, vendar smo v AIPA prepričani, da se je obseg spletnega piratstva v Sloveniji v času, ko se je država zaprla, drastično povečal. Kot kažejo podatki MUSO za pretekla leta, v Sloveniji (v "normalnih časih") letno v povprečju zabeležimo za več kot 110 milijonov dostopov do nelegalnih oz. piratskih vsebin. To pomeni, da je vsak od 1,5 milijona slovenskih uporabnikov interneta opravil skoraj 75 obiskov do povezav s piratskimi vsebinami oz. vsaj enkrat na manj kot pet dni.

V AIPA, ki je tudi članica Združenja imetnikov pravic, smo že večkrat opozorili, da v Sloveniji ni sistemskega boja proti spletnemu piratstvu. Da bi dolgoročno rešili težave s spletnim piratstvom, bi morali slediti trem pristopom, in sicer (a) omogočiti dostop do legalnih vsebin (teh je zdaj v Sloveniji res veliko), (b) poučiti uporabnike glede negativnih vplivov zaradi piratstva in (c) sprejeti globalno protipiratsko zakonodajo, ki bi zajemala široko področje delovanja, od blokiranja piratskih spletnih strani do lažjega in hitrejšega pregona storilcev. S tem bi zaščitili tudi slovenske ustvarjalce, ki so zaradi izbruha koronavirusa (tako kot vsi svetovni ustvarjalci) znašli v socialni in finančni stiski, in sicer brez konkretne pomoči Slovenije in EU. Več o tem preberite tu in na tej povezavi.