Glede na nerevidirane izkaze smo na AIPA lahko s poslovanjem v letu 2020 več kot zadovoljni, saj smo dosegli nov vrh. Zbrali smo namreč več kot 5,6 MIO EUR nadomestil, kar je prav gotovo izjemna popotnica za leto, ki se je šele dobro začelo.
Znesek stroškov, ki smo jih imeli lani, kaže, da se je poslovanje AIPA v okviru danih dovoljenj stabiliziralo. Še bolj pomemben je podatek, da delež stroškov poslovanja za leto 2020 znaša slabih 24 %, kar je jasen indikator, kako pomembna je širitev obsega zbiranja nadomestil za organizacijo, kot je AIPA, saj to vpliva na zniževanje deleža stroškov glede na prihodke. Medklic: delež stroškov za leto 2019 je znašal 28 %!
Povedano drugače – AIPA že leta skuša pridobiti nove pravice, katerih zbiranje ne bi povečalo deleža stroškov, bi pa izjemno povečalo sredstva, namenjena upravičencem. Dejstvo je, da se je z razvojem digitalnih tehnologij spremenil način ustvarjanja, produciranja, distribucije ter izkoriščanja AV del. Pojavili so se tudi novi akterji in novi poslovni modeli (poleg kina in fizičnih nosilcev imamo sedaj številne platforme). V digitalnem okolju se je okrepila čezmejna uporaba avtorsko zaščitenih vsebin, potrošnikom pa so se ponudile nove priložnosti za dostopanje do njih. Cilji in načela v okviru EU za avtorske pravice še vedno veljajo, vendar jih je potrebno prilagoditi novim okoliščinam.
V tem letu pričakujemo zaključek javnih razprav o regulativah, ki jih moramo prenesti v naš pravni red. V procesu implementacije si bomo na AIPA prizadevali za posodobitev tistih delov obstoječe zakonodaje (ZASP, ZKUASP), ki so bodisi zastareli in kot taki ne odražajo duha časa, bodisi jih napačno interpretiramo ali pa jih izvajamo v nasprotju s preostalo EU. Pristojne bomo tudi v letu 2021 opozarjali na nujnost implementacije določb Pekinške pogodbe o varstvu avdiovizualnih izvedb, saj je skrajni čas, da se izenači raven varstva pravic avdiovizualnih izvajalcev z izvajalci na fonogramih. Na podlagi mednarodnih izkušenj in aktivnosti v krovnih organizacijah bomo predstavljali dobre tuje prakse in potencialne rešitve ter poti za najboljši možni razvoj kreativnega okolja v Republiki Sloveniji.
S Finančnim načrtom, ki je bil pripravljen v izteku preteklega leta in v katerem so začrtane smernice za leto 2021, se je Nadzorni odbor že seznanil, člani pa ga bodo sprejemali na seji skupščine.