Gledanje televizije in pretakanje v živo dosegata rekorde

Pretakanje oz. streaming je najpogostejši način gledanja televizijskih vsebin v ZDA, saj predstavlja 36 odstotkov vseh ogledov. Najbolj priljubljeni platformi sta YouTube in Netflix, v Sloveniji pa je izjemno uspešen Voyo. V AIPA ob novi realnosti dostopa do video vsebin opozarjamo, da mora na globalni ravni priti do dogovora o ustreznem urejanju plačila nadomestil ustvarjalcem vsebin, ki so na voljo na pretočnih platformah.

Podjetje za raziskave Nielsen v najnovejšem poročilu ugotavlja, da v ZDA pretočnim vsebinam (36 odstotkov) po priljubljenosti sledijo ogledi vsebin prek kabelske televizije (28 odstotkov), tradicionalne televizije (24,2 odstotka) in druge oblike prenosa avdiovizualnih vsebin (11,8 odstotka). Uporabniki pretočnih storitev so 13. januarja 2024, ko je bila na sporedu prva tekma finala ameriškega nogometa, skupno gledali 40,8 milijarde minut vsebin, kar je največ doslej v enem dnevu. Letošnji januar je bil sicer mesec rekordov, saj so ameriški gledalci pred ekrani prebili največ časa v zadnjih štirih letih, dnevni rekord pa je bil dosežen na silvestrovo, ko so skupno gledali 105 milijard minut vsebin.

YouTube in Netflix vodilni pretočni platformi

Američani za pretakanje vsebin najpogosteje uporabljajo YouTube in Netflix, ki imata 8,6 odstotka oz. 7,9 odstotka vsega gledanja vsebin. Sledijo Prime Video (2,8 odstotka), Hulu (2,7 odstotka), Disney+ (1,9 odstotka), Peacock (1,6 odstotka), Tubi (1,5 odstotka), HBO Max (1,3 odstotka) in Roku (1,1 odstotka). Na druge platforme odpade približno sedem odstotkov.

Slovenci preživimo pred TV nekaj več kot tri ure

Aktualni podatki za Slovenijo sicer niso znani, pred pandemijo covid-19 pa smo Slovenci po podatkih Nielsena pred TV zasloni preživeli v povprečju približno 215 minut na dan oz. dobre dve uri.

Družba CME, ki je v Sloveniji lastnica POP TV in Kanal A in Voyo, je pred dnevi sporočila, da je spletna platforma Voyo dosegla mejnik enega milijona naročnikov. Kot so poudarili, so to dosegli le tri leta po prevzemu CME s strani skupine PPF. V primerjavi z letom 2020 se je število naročnikov posedmerilo. Največjo rast je Voyo zabeležil na trgih Češke, Slovaške in Slovenije. Po podatkih portala Telecompaper je Voyo v Sloveniji predlani imel 150.000 naročnikov, od katerih je polovica to platformo gledala dnevno. Voyo Slovenija je konec leta 2022 v svojem katalogu imel 15.000 ur vsebin, ki so bile bodisi v slovenščini bodisi podnaslovljene v slovenščino.

Kot je razvidno iz omenjenega primera, se v zadnjih letih število pretočnih platform in obseg pretakanja hitro povečuje tudi v Sloveniji, zato obstaja velika verjetnost, da bi podobne rezultate, kot v ZDA,  dobili tudi pri nas. Največji uporabniki pretočnih platform so predvsem mlajše generacije uporabnikov, ki video vsebine večinoma gledajo na tablicah in pametnih telefonih.

Kljub večjemu številu uporabnikov in ponudnikov cene rastejo

Pretakanje in prenašanje vsebin prek spleta sta tako v zadnjih nekaj letih postala najpomembnejša oblika uporabe glasbe in avdiovizualnih del, kar je posledica hitrega razvoja spletnih storitev. Kljub vse večjemu številu uporabnikov teh storitev in hitremu razvoju tehnike, ki pripomorejo k cenejšim rešitvam, uporabniki za te storitve plačujejo vedno več, kar prinaša številne negativne posledice, tudi več spletnega piratstva.

Najnovejši podatki mednarodne organizacije za boj proti spletnemu piratstvu MUSO in analitske hiše Kearney kažejo, da se je lani globalni obseg spletnega piratstva video vsebin znova povečal. Uporabniki so namreč na globalni ravni opravili 141 milijard obiskov piratskih spletnih strani, ki ponujajo filme in serije, kar je za 10 odstotkov več kot predlani in za 12 odstotkov več kot v predpandemičnem letu 2019. Več o tem tukaj.

Pravice avdiovizualnih ustvarjalcev po svetu ne sledijo hitri rasti panoge

Poleg piratstva se z razvojem pretočnih storitev postavlja tudi vprašanje pravic ustvarjalcev, saj večina po svetu od predvajanja njihovih del na spletnih platformah nima nič oz. zelo malo. "Vedno znova se kaže, kako dober zakon smo v Sloveniji dobili pred dvema letoma. AIPA podpira napore vseh krovnih organizacij in drugih deležnikov, ki še nimajo ustrezno urejenega vprašanja pravičnega nadomestila, da se zadeva podobno kot v Sloveniji in ostalih naprednih državah uredi tudi na globalni ravni. Pravila igre je treba čim prej poenotiti, saj pretočne platforme delujejo globalno, pri tem uporabljajo dela ustvarjalcev, njim pa za uporabo v veliki večini držav na svetu ne plačujejo nič ali pa izjemno malo. Poenotenje pravic je potrebno tudi zaradi olajšanja mednarodne izmenjave zbranih nadomestil," poudarja direktor AIPA Gregor Štibernik.

To je pereča težava tudi v EU, saj številne države ob implementaciji direktive o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu niso uzakonile pravice do nadomestila. Njihovi avdiovizualni ustvarjalci zato od spletnih platform, ki imajo vsak dan več novih uporabnikov in postajajo najbolj priljubljen način gledanja vsebin, še naprej ne bodo prejemali ničesar.