FERA in AEPO-ARTIS pozivata k zaščiti slovenskih avdiovizualnih ustvarjalcev
Datum objave: 13.07.2022
Združenje evropskih režiserjev (FERA) in Združenje evropskih organizacij izvajalcev (AEPO-ARTIS) sta na Urad RS za intelektualno lastnino in gospodarsko ministrstvo naslovilo pismo, v katerem ju pozivata, da Slovenija implementira direktivo o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu tako, da bo dosegla svoj cilj: primerno in proporcionalno nadomestilo za vse vrste uporabe del. “Slovenija je med državami, ki še niso implementirale direktive, vendar nas veseli, da odločevalci v osnutku predloga zakona ne načrtujejo le dobesednega prenosa direktive, ampak želijo, kot nekatere druge države (nazadnje Belgija), z implementacijo doseči cilje direktive,” poudarjajo v AEPO-ARTIS.
Direktiva o avtorskih pravicah, ki jo je Evropski parlament sprejel 2019, države članice pa bi jo morale implementirati do junija lani, je zelo jasna. Spletno izkoriščanje AV del mora biti vir dohodka za vse imetnike pravic! Zato je Evropski parlament v 17. in 18. členu direktive predvidel možnost uvedbe primernega in proporcionalnega oz. sorazmernega nadomestila in mehanizme za uveljavitev te pravice, državam članicam pa je namenoma pustil proste roke pri implementaciji – vse z namenom, da kar se da najustrezneje zaščiti ustvarjalce.
V AEPO-ARTIS so prepričani, da je ta cilj mogoče doseči le, če so ustvarjalci zaščiteni z neodpovedljivo pravico do nadomestila, ki je kolektivno upravljana.
FERA pa je v svojem pismu odločevalce še posebej opozorila na dejstvo, da je interpretacija 26. člena direktive, kot izhaja iz predloga osnutka zakona, ki je trenutno v medresorski obravnavi, tako v nasprotju s pristopom Evropske komisije, kot z duhom direktive same: pravica do nadomestila mora namreč veljati tako za pravice na že obstoječih delih, kot za tiste, ki bodo nastala po uveljavitvi zakona.
Trenutni predlog namreč ustvarjalcem ne zagotavlja tisto raven zaščite, ki jo direktiva predvideva. Če bo Slovenija direktivo prenesla na način, ki ne ščiti obstoječih izvedb, bo to nedvomno v neskladju z direktivo. “Ob tem gre tudi za na načelo pravičnosti. Vsi izvajalci potrebujejo in si zaslužijo del prihodkov, ki jih ustvarjajo obstoječi filmi in glasba, še posebej tisti izvajalci, ki se bližajo koncu svoje kariere in morda ne bodo imeli priložnosti nadaljnjega ustvarjanja,” poudarjajo v krovni organizaciji evropskih izvajalcev.
V FERA pa dodajajo, da bo z vztrajanjem pri tem, da se ne upoštevajo retroaktivne narave novih določb, ki jih določa Direktiva, Slovenija tudi na tem področju izstopala od drugih držav članic (kot recimo izstopa glede skladov). S tem pa bo – paradoksalno – Slovenija ustvarila neenake konkurenčne pogoje prav za domače avtorje in izvajalce. V primerjavi s svojimi kolegi po Evropi bomo tako priča pravni negotovosti, kar bo prav gotovo dolgoročno škodilo celotni panogi. Prav tako bo Slovenija verjetno deležna tudi negativne ocene Evropske komisije, ko bo slednja preverjala skladnost nacionalnih prenosov s pogoji Direktive.
Ob tem sta združenji ponovno navedli Belgijo kot primer države, ki je z vsemi dodatnimi ukrepi ustrezno implementirala direktivo. Belgijski parlament je 16. junija letos sprejel zakonodajo, ki učinkovito uveljavlja 17. in 18. člen direktive, saj vsem izvajalcem daje pravico do nadomestila za dajanje del na voljo javnosti. Več o tem na tej povezavi.
Združenje AEPO-ARTIS, ki je tesno sodelovalo z belgijskim zakonodajalcem pri prenosu direktive in jim pomagalo pri oblikovanju pravice do nadomestila, ponuja sodelovanje tudi Sloveniji. "V čast bi nam bilo sodelovati tudi s slovenskimi odločevalci in našimi slovenskimi člani, in sicer vse z namenom, da bi dokončali obstoječi osnutek zakonodaje na način, ki bi zagotovil učinkovito izvajanje direktive v zelo bližnji prihodnosti," poudarjajo v AEPO-ARTIS.
"Vemo, da je Slovenija v časovni stiski zaradi roka, ki ga je postavila Evropska komisija za implementacijo. Poleg tega pa veliki komercialni igralci v zabaviščni industriji zlovešče napovedujejo, da se bo panoga ustavila, če bodo slovenski odločevalci sprejeli zakon, ki predvideva nadomestila. Vendar pa bo Slovenija, če so naše informacije o osnutku predlogu zakona zanesljive, z uzakonitvijo kolektivno upravljane neodpovedljive pravice do nadomestila za vse vrste uporabe avdio in avdiovizualnih del, pripravila enostavno, učinkovito in dolgoročno rešitev na področju varovanja avdiovizualnih ustvarjalcev,” ocenjujejo v združenju, katere članica je tudi AIPA.
V AIPA podpiramo napore naših krovnih združenj, saj smo trdno prepričani, da lahko le s pravičnimi nadomestili za avdiovizualne ustvarjalce ohranjamo njihovo nadaljnje delo ter razvoj evropske in slovenske kulture.
Ob tem želimo slovenske odločevalce znova opomniti, da je slovenski avdiovizualni sektor eden od stebrov slovenskega gospodarstva, z izredno visoko dodano vrednostjo. Je tudi odlično orodje za promocijo Slovenije. Kot je razvidno iz Študije državnih podpor ter ekonomskih in fiskalnih učinkov avdiovizualne industrije v Sloveniji (več o tem na tej povezavi), ki jo je pripravil Deloitte Slovenija, je dodana vrednost zaposlenega v avdiovizualnem sektorju višja od slovenskega povprečja in višja kot pri izvoznikih.
Če želimo, da bodo slovenski ustvarjalci še naprej uspešni, jim mora država pomagati tako z ustrezno implementacijo direktive, kot s sprejemom dopolnitev ZASP in ZKUASP na način, da bodo lahko kolektivno upravljali pravice za vse tiste uporabe, kot to počno njihovi kolegi glasbeniki in literati. Stanje, kateremu smo priča že skoraj 30 let, je strašljivo: glasbeniki uživajo 34 kolektivnih pravic, AV ustvarjalci pa le 4!
Sprejem direktive, skupaj z neodpovedljivo pravico do nadomestila in skupaj z odpravo zgoraj omenjenih krivic, bi bila odlična pomoč in signal države, da ji ni vseeno za avdiovizualni sektor in ustvarjalce.
Pismi si lahko v celoti preberete tukaj: