Irska pol milijarde! Slovenija?
Datum objave: 06.04.2022
Tuje in domače produkcijske hiše so lani v irsko avdiovizualno industrijo in irsko gospodarstvo investirale rekordnih 500 milijonov evrov, kar za kar 40 odstotkov več, kot predlani.
Gre za izjemno velik obseg investicij, ki so jih spodbudile tako lokalne kot tuje produkcije. Kot ugotavlja Screen Ireland, irska razvojna agencija za filmsko, televizijsko in animacijsko industrijo, so tuje produkcije na Irskem v primerjavi z letom 2020, ki so ga zaznamovale omejitve zaradi pandemije covid-19, porabile 45 odstotkov več sredstev, lokalne pa 52 odstotkov.
Rast produkcije in spremljevalnih dejavnosti so lani vzdrževale 12.000 delovnih mest, podobno pa je pričakovati tudi za letos, poudarjajo v agenciji. Ob tem so napovedali, da bodo še naprej podpirali irsko avdiovizualno industrijo in v svetu predstavljali Irsko kot filmsko destinacijo. Screen Ireland je lani finančno podprl številne projekte, ki so zato lahko osvojili 35 različnih mednarodnih nagrad, med drugimi oskarje, zlate globuse in nagrade BAFTA.
Irsko avdiovizualno industrijo podpira tudi vlada. Kot je dejala irska ministrica za turizem, kulturo, umetnost, šport in medije Catherine Martin, si Irska prek svoje avdiovizualne industrije gradi sloves visokokakovostne produkcijske destinacije, s tem pa promovira tudi irski turizem. "Naši ljudje, pokrajina in kreativni talent, skupaj s podpornim okoljem, zagotavljajo Irski konkurenčno prednost, s katero privablja pomembne investicije. Država je v sodelovanju z industrijo sprejela avdiovizualni akcijski načrt, s katerim želi Irska postati globalni center za filmsko in TV industrijo. To nam je lani uspelo, saj so se investicije močno povečale, s tem pa tudi multiplikativni učinki na celotno gospodarstvo, kar je spodbudilo odpiranje novih delovnih mest," je poudarila.
V AIPA menimo, da je Irska primer dobre prakse in da bi se po njej lahko zgledovali tudi pri nas. Tudi Slovenija bi lahko glede na naravne danosti postala snemalni center za svetovno filmsko produkcijo, če pa želimo to doseči, pa bi morali pred tem urediti predvsem dve "administrativni" zadevi:
a) prva je povečanje sredstev za nadomestila za tuje filmske produkcije, ki bi želele snemati v Sloveniji,
b) druga pa je večja preglednost na področju podelitev dovoljenj za snemanje.
Kako se tovrstnih izzivov lotevajo v drugih državah, si lahko preberete na tej povezavi.
Analiza, ki jo je pripravil Slovenski filmski center, pa je pokazala, da ima sama filmska produkcija v državi izredne multiplikativne učinke. Tako npr. od vloženega milijona evrov, ki ga v Slovenijo prinesejo tuje produkcije, gre večina, 30 odstotkov, slovenskim filmskim delavcem, ki sodelujejo pri projektu. Preostalo pa se porabi predvsem za nočitve (25 odstotkov), prevoze (15 odstotkov) in prehrano (10 odstotkov).
Z ureditvijo omenjenih področij bi poenostavili postopke in Slovenijo naredili bolj privlačno za filmsko industrijo, kar bi pozitivno vplivalo na slovensko gospodarstvo.
Kot vemo, je slovenski avdiovizualni sektor eden od stebrov slovenskega gospodarstva z izredno visoko dodano vrednostjo in odlično orodje za promocijo Slovenije. Kot je razvidno iz Študije državnih podpor ter ekonomskih in fiskalnih učinkov avdiovizualne industrije v Sloveniji (več na tej povezavi), ki jo je pripravil Deloitte Slovenija, je dodana vrednost zaposlenega v avdiovizualnem sektorju višja, kot pri izvoznikih.