Velike spletne platforme morajo od 25. avgusta v EU upoštevati strožja pravila na področju zaščite uporabnikov. Nova pravila, ki jih predvideva od novembra lani veljaven akt o digitalnih storitvah (DSA), ponudnikom digitalnih storitev postavlja jasne obveze za zaščito uporabnikov pred nezakonitimi vsebinami, dezinformacijami in drugimi družbenimi tveganji. »Čeprav ima Slovenija eno najnaprednejših zakonodaj, nas na tem področju čaka še kar nekaj dela in pogumnih korakov,« izpostavlja direktor AIPE Gregor Štibernik.
Platforme morajo odslej med drugim zagotoviti, da ciljno usmerjeno oglaševanje z uporabo občutljivih osebnih podatkov ni več mogoče, prepovedano pa je tudi ciljno oglaševanje mladoletnikom. Ponudniki morajo uporabnike po novem tudi podrobneje seznaniti z razlogi za umik ali drug poseg v vsebino, uporabniki pa se lahko pritožijo na moderiranje, pri čemer so jim na voljo različni načini. Kot poudarjajo v Evropski komisiji, je namen akta opolnomočiti uporabnike na spletu in jih zaščititi.
Prvih 19 spletnih platform, za katere veljajo strožja pravila
Evropska komisija je pred štirimi meseci objavila seznam 19 velikih spletnih platform oz. ponudnikov (več o tem na tej povezavi), za katere od 25. avgusta veljajo strožja pravila. To so platforme, ki imajo več kot 45 milijonov uporabnikov. Večina spletnih platform je napovedala, da so se novim zahtevam prilagodili oz. bodo sprejeli dodatne ukrepe, s čimer bi se z aktom dokončno uskladili.
Slovenija še daleč
Akt o digitalnih storitvah je začel veljati 16. novembra 2022, v celoti pa se bo začel uporabljati od 17. februarja 2024. Do tega datuma morajo države članice EU implementirati akt v nacionalne pravne rede, vključno z imenovanjem t.i. koordinatorjev digitalnih storitev. Do omenjenega datuma morajo tudi platforme z manj kot 45 milijoni aktivnih uporabnikov izpolnjevati vsa pravila akta. Osnutek slovenske zakonodaje je še v javni obravnavi, pripombe pa je mogoče oddati do 18. septembra.
Vplivi na avdiovizualno industrijo
Akt o digitalnih storitvah se na številnih področjih dotika tudi področja avtorskih pravic, saj bodo morale platforme sprejeti učinkovite ukrepe za preprečevanje kršitev intelektualne lastnine, na primer z blokiranjem dostopa do piratskih vsebin. Poleg tega bodo morale vzpostaviti sistem za hitro odzivanje na pritožbe uporabnikov in ustvarjalcev, ki so jim bile kršene avtorske pravice, sporočati pa bodo morale tudi število uporabnikov. Poleg tega ima DSA na avdiovizualnem področju lahko tudi vpliv na:
AIPA za enako obravnavo vseh
V AIPA znova poudarjamo, da mora biti zakonodaja enaka za vse, ki poslujejo in ustvarjajo promet (in dobiček) na nacionalnih trgih. To mora veljati za vse brez izjeme, tudi za velike spletne platforme, ki davčne obveznosti poravnavajo le v ZDA ali pa na kakšnih eksotičnih otokih z milo davčno zakonodajo, ustvarjalcem pa v večini držav (še vedno) ne plačujejo praktično ničesar za uporabo del. »Slovenija je sicer lani s sprejemom novele zakona o avtorskih in sorodnih pravicah ter novele zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic dobila eno najnaprednejših zakonodaj, ki med drugim zagotavlja tudi pravična nadomestila za avdiovizualne ustvarjalce. Na to smo lahko upravičeno ponosni, zato predstavniki AIPA na vseh srečanjih poudarjamo kot primer svetovne dobre prakse,« je poudaril direktor AIPE Gregor Štibernik.
Od izenačene obravnave in doslednega izvajanja zakonskih predpisov bi imeli korist tako ustvarjalci kot država
Ob bok delovanju spletnih platform izpostavljamo naslednjo anomalijo; če morajo multipleksi v Kranju, Ljubljani, Celju, Mariboru in drugje plačevati dajatve (ob tem pa npr. še zagotoviti slovenske podnapise za filme), zakaj potem tega ni treba plačevati platformam, med katerimi le redke izjeme spoštujejo zakonodajo in filme ustrezno opremijo s podnapisi.
Izredno pomemben je tudi davčni vidik, saj platforme v Sloveniji ne plačajo praktično nič davkov. »Če bi prihodke obdavčili, ti znašajo več deset milijonov evrov, bi se v državno blagajno lahko letno nateklo kar nekaj milijonov evrov. S tem bi slovenski proračun in tudi slovenski ustvarjalci oz. slovenska filmska industrija upravičeno dobili kakšen nujno potreben evro, ki gre zdaj v tujino,« pojasnjuje Gregor Štibernik. Gre sicer za pobudo, ki se je začela v Organizaciji za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) in Evropski komisiji.