Bo EU končno le uredila delovne in socialne pogoje ustvarjalcev?

Datum objave: 20.05.2024

Slovenski in evropski umetniki ter kulturni in ustvarjalni delavci že desetletja opozarjajo na nedostojne delovne in socialne pogoje, v katerih ustvarjajo, za kar je kriva predvsem pomanjkljiva zakonodaja. Ob izbruhu pandemije covid-19, ko so ustvarjalci čez noč ostali brez dela in prihodkov, so se dokončno razgalili številne pomanjkljivosti zakonodaje, ki velja v EU in posameznih državah članicah. Razmere so se v zadnjem obdobju sicer nekoliko izboljšale, vendar so še vedno zelo pereče. To so končno priznali tudi evropski odločevalci, zato je Evropski parlament lani sprejel resolucijo s priporočili Evropski komisiji, da ukrepa. Ta je pred kratkim predstavila sklop 13 pobud, s katerimi želi urediti delovne pogoje v evropski kulturno-kreativni panogi.

Evropska komisija med drugim predlaga učinkovitejše izvajanje in uveljavljanje že obstoječe zakonodaje, okrepljeno sodelovanje s socialnimi partnerji, preganjanje dela na črno, ukrepe za izboljšanje razmer na področju varovanja zdravja, preganjanje nezakonitega dela, izmenjavo dobrih praks med državami, ustanovitev strateškega okvira za kulturo, ki bi skrbel za izobraževanje o pravicah delavcev, ustreznejše in dostopnejše financiranje, vzajemno priznavanje različnih izobraževalnih dosežkov, nove modele financiranja, predvsem za mlajše ustvarjalce, in uzakonitev sistema pravičnega nadomestila na ravni celotni EU.

Večina ustvarjalcev je prekarcev

Kot ugotavljajo različne študije, je vsak tretji evropski ustvarjalec samozaposlen, kar je precej več od povprečja na trgu dela, kjer to znaša 14 odstotkov. Številni ustvarjalci so tako v EU kot v Sloveniji prekarci oz. imajo atipične zaposlitvene pogodbe, npr. občasno projektno delo, začasno delo, zaposleni za krajši delovni čas, samozaposleni v odvisnem delovne razmerju ipd.

Slovenski kulturno-kreativni sektor zaposluje več deset tisoč ljudi

V slovenskem kulturno-kreativnem sektorju je po podatkih Eurostata leta 2021 delalo 45.500 ljudi, kar je 4,7 odstotka delovno aktivnega prebivalstva. Od tega je bilo 31 odstotkov samozaposlenih, kar je skoraj trikrat več kot znaša slovensko povprečje.

Sektor pomembna gospodarska panoga v EU in Sloveniji

Kulturno-kreativni sektor, ki je izrednega pomena za evropsko identiteto, je tudi pomembna gospodarska panoga. Po podatkih Eurostata je sektor predlani na evropski ravni ustvaril skoraj 500 milijard evrov prihodkov in zaposloval 8,8 milijona ljudi, kar je skoraj štiri odstotke vse delovne sile v Uniji. Svežih podatkov o prihodkih slovenskega kulturno-kreativnega sektorja ni, podatki raziskovalcev Inštituta za ekonomska raziskovanja iz leta 2017 pa kažejo, da je sektor ustvaril nekaj manj kot tri milijarde evrov prihodkov oz. skoraj tri odstotke vseh prihodkov. V omenjeni podatek so všteti tako umetniško ustvarjanje, ki brez podpore na trgu zelo težko samostojno preživi, pa tudi razvoj in prodaja programske opreme in iger, kjer gre za čisti posel z visokimi prihodki in visoko dodano vrednostjo.

AIPA: Zakonodajni okvir ključen za nadaljevanje ustvarjanja

»Omenjeni podatki o trgu dela evropskega in slovenskega kulturno-kreativnega sektorja nazorno kažejo, da so spremembe na področju zakonodaje nujne,« izpostavlja direktor AIPA Gregor Štibernik in dodaja: »Odločevalci morajo ponuditi zakonodajni okvir, ki bo spodbujal ustvarjanje, s tem pa tudi evropsko in nacionalno identiteto ter kulturno raznolikost

Avdiovizualna industrija poganja rast kulturno-kreativnega sektorja

Avdiovizualna industrija je ena najhitreje rastočih industrij znotraj kulturno-kreativnega sektorja tako v Sloveniji kot svetu. »Tega in pomena njene vloge v sliki slovenskega gospodarstva se danes še vedno ne zavedamo dovolj, zato tudi ni ustrezne podpore s strani države,« pravi Štibernik. »Če bi lahko industrija "zadihala s polnimi pljuči" bi se lahko uredilo veliko težav, tudi na trgu dela,« je ocenil.

Predlogi za rast avdiovizualne industrije so že na mizi

Strateški načrt za razvoj avdiovizualne industrije do leta 2030, ki ga je na pobudo industrije pripravila družba Deloitte Slovenija, je odlično iztočnica za razvoj. Avdiovizualna industrija v Sloveniji je predlani ustvarila za skoraj četrt milijarde evrov prihodkov, ob upoštevanju multiplikativnega učinka ta številka znaša skoraj 450 milijonov evrov, dodana vrednost na zaposlenega je tudi veliko višja od slovenskega povprečja. »Če bi država odigrala svojo vlogo in bi v panogo investirala, kot to počne v nekatere druge gospodarske sektorje, bi ta do leta  2030 ustvarila več kot milijardo evrov prihodkov. S tem pa bi, kot omenjeno, rešili marsikateri izziv, tudi na področju delovnih in socialnih pogojev ustvarjalcev,« je prepričan Štibernik.

Ob tem je pozdravil tudi napore Evropskega parlamenta in krovnih organizacij ustvarjalcev, da bi se pravično nadomestilo uzakonilo na ravni celotne EU, saj bi se s tem izboljšal njihov socialni in finančni položaj. »Izkušnje kažejo, da avdiovizualni ustvarjalci v državah, kjer imajo zagotovljeno pravico do nadomestila, tudi v Sloveniji, lažje preživijo med projekti. To je ključnega pomena za njihovo dolgoročno ustvarjanje,« zaključuje direktor AIPA.

[ {image : "/media/uploads/animation/7RMyTbu7gjT.jpg", title : "Beli bojevnik v črni obleki;Režija: Maja Weiss;Bela film (2021)" }, {image : "/media/uploads/animation/k1adCnn3PHaO.jpg", title : "Jaz sem Frenk;Režija: Metod Pevec;Vertigo (2018)" }, {image : "/media/uploads/animation/HW2NqBQGAZfRi.jpg", title : "Odpuščanje;Režija: Marija Zidar;Vertigo (2021)" }, {image : "/media/uploads/animation/kKPlQ2lSPX.jpg", title : "Vesolje med nami;Režija: Rahela Jagrič Pirc;Arsmedia (2021)" }, {image : "/media/uploads/animation/D6Da8_YOtQmFP.jpg", title : "Inventura;Režija: Darko Sinko;December (2021)" }, {image : "/media/uploads/animation/2byxsgm50sn5oV0.jpg", title : "Tako se je končalo poletje;Režija: Matjaž Ivanišin;Staragara (2022)" }, {image : "/media/uploads/animation/srBBcMxyri.jpg", title : "Žica;Režija: Tiha Gudac;OFF World/URGH! (2021)" }, {image : "/media/uploads/animation/CDIYMZmwKn.jpg", title : "Orkester;Režija: Matevž Luzar;Gustav Film (2021)" }, {image : "/media/uploads/animation/RSlwCIYpgC.jpg", title : "Jezdeca;Režija: Dominik Mencej;Staragara (2022)" }, {image : "/media/uploads/animation/qW_vixhBTuLKJ.jpg", title : "Nekoč so bili ljudje (2021);Režija: Goran Vojnović;Arsmedia (2021)" }, {image : "/media/uploads/animation/Dkl6TTjNIMYJb.jpg", title : "Iskre v času;Režija: Jurij Gruden;Senca Studio (2021)" }, {image : "/media/uploads/animation/8RlFNuWJflATX.jpg", title : "LGBT_SLO_1984;Režija: Boris Petkovič;Zavod Kineki (2022)" }, {image : "/media/uploads/animation/z_QO4GQn5F.jpg", title : "Legenda o zlatorogu;Režija: Lea Vučko;Octopics (2022)" }, {image : "/media/uploads/animation/1oIrrLJYgJSckX.jpg", title : "Zastoj;Režija: Vinko Moderndörfer;Forum Ljubljana (2021)" }, {image : "/media/uploads/animation/72nTb3FJr3G7C.jpg", title : "Polsestra;Režija: Damjan Kozole;Vertigo (2019)" }, {image : "/media/uploads/animation/xpqzvvLR9Oku.jpg", title : "Zgodovina ljubezni;Režija: Sonja Prosenc;Monoo (2018)" }, {image : "/media/uploads/animation/2HMTZwXpJHqd.jpg", title : "Spacapufi;Režija: Jaka Ivanc;Strup produkcija (2021)" }, {image : "/media/uploads/animation/uxJrm9pWck.jpg", title : "Verschwinden / Izginjanje;Režija: Andrina Mračnikar;Vertigo (2022)" }, {image : "/media/uploads/animation/aF3ZJBnTLCEq5XH.jpg", title : "Septembrska klasa;Režija: Igor Šterk;A.A.C. Productions (2022)" }, {image : "/media/uploads/animation/MLr5935I2Cwh.jpg", title : "Prasica, slabšaln izraz za žensko;Režija: Tijana Zinajić;December (2021)" }, {image : "/media/uploads/animation/5nNIF95NJEvL.jpg", title : "Ne pozabi dihati;Režija: Martin Turk;Bela film (2019)" }, {image : "/media/uploads/animation/IcCMwWabbDDF9.jpg", title : "A ti mene vidiš?;Režija: Jan Cvitkovič;Zavod Solsticij (2022)" }, {image : "/media/uploads/animation/s22spefONAhEjuW.jpg", title : "Kapa;Režija: Slobodan Maksimović;Senca Studio (2022)" }, ]