Kolektivne organizacije odigrale ključno vlogo pri pomoči ustvarjalcem

Kulturno-kreativni sektor je zaradi pandemije koronavirusa ena najbolj prizadetih gospodarskih panog na svetu, pri čemer je avdiovizualna industrija, kot sestavni del kulturno-kreativnega sektorja, utrpela nadpovprečno visoke izgube. Snemanja so se v času različnih oblik omejitev povsem ustavila, kinodvorane so bile zaprte, zato ustvarjalci niso mogli delati. Evropske avdiovizualne kolektivne organizacije so zato v tem času naredile vse, da bi pomagale avdiovizualnim ustvarjalcem, predvsem tistim, ki niso dobili nujno potrebne pomoči od države. In teh je bilo veliko, v raziskavi ugotavlja mednarodno združenje avdiovizualnih avtorjev (SAA),  katerega članica je tudi AIPA.

Raziskava SAA, ki so jo opravili aprila, je med drugim pokazala, da je 21 kolektivnih organizacij iz AV področja v času pandemije covid-19 finančno pomagalo ustvarjalcem. Pomoč je šla prek različnih skladov, pri čemer so prednjačili socialni, interventni in skupni skladi z državnimi filmskimi institucijami. Posebne interventne sklade so npr. vzpostavili v petih kolektivnih organizacijah, dve sta ustanovili posebni fundaciji, skupnih skladov s filmskimi instituti pa so se posluževali v Franciji in na Poljskem. Kolektivne organizacije so svojim članom pomagale tudi s hitrim razdeljevanjem nadomestil, vnaprejšnjimi izplačili nadomesti, donacijami in lobiranjem pri vladah za pomoč avdiovizualnim ustvarjalcem.

Kljub temu pa so številni avdiovizualni ustvarjalci zaradi posledic koronavirusa zapadli v finančno in socialno krizo. Zato je SAA na EU institucije in države članice naslovila nekaj predlogov, s katerimi bi zmanjšali negativne posledice pandemije na avdiovizualno industrijo in ustvarjalce. SAA tako predlaga, da EU pri pripravi sklada za okrevanje pomisli tudi na kulturno-kreativni sektor in pripravi ustrezne programe. SAA je tudi pozvala države članice EU, da avdiovizualni industriji omogoči dostop do sredstev iz 100 milijard evrov vrednega sklada SURE. Ta je namenjen za posojila in jamstva podjetjem, s katerimi bi podjetja zadržala zaposlene in konkurenčnost. Ta sredstva sicer lahko črpajo posamezne države članice in jih nato razdeljujejo podjetjem.

V SAA tudi institucijam unije predlagajo, da povečajo sredstva za program Ustvarjalna Evropa (Creative Europe) v proračunu EU v obdobju 2021-2027. Znižanje sredstev za omenjeni program, ki je edini namenjen promociji evropskih kulturnih in kreativnih sektorjev, je "veliko razočaranje in izgubljena priložnost", poudarjajo tudi v SAA. Več o tem na tej povezavi. Proračunska sredstva za program Ustvarjalna Evropa so edina, poleg programa za izobraževanje mladih, ki se bodo v prihodnji finančni perspektivi znižala glede na prvi predlog Evropske komisije iz leta 2018. Poleg tega pa je njihova višina daleč pod predlogom Evropskega parlamenta, ki je bil še višji od predloga Evropske komisije. Zato v SAA upajo, da bosta Evropski parlament in Svet EU še enkrat pregledala proračun in uvrstila kulturno-kreativni sektor med prioritete EU in s tem zvišala sredstva tudi za program Ustvarjalna Evropa.

Združenje tudi poziva vse države članice unije, da čim prej implementirajo Direktivo o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu, skupaj z vsemi mehanizmi, ki omogočajo, da bodo ustvarjalci dobili pravično in proporcionalno nadomestilo. SAA tudi predlaga, da bi EU ustvarjalcem zagotovila poseben evropski status, ki bi jim omogočil enakopravno pravico do zaposlitve, različne socialne pravice in pokojnine. V času pandemije se je namreč pokazalo, da so številni ustvarjalci izpadli iz različnih pomoči držav, saj se niso uvrščali v kategorije samozaposlenih oz. malih in srednjih podjetij. Zagotovitev ustreznega evropskega statusa ustvarjalca bi to v prihodnje preprečila.

Izvršna direktorica SAA Cécile Despringre je ob tem evropskim ustvarjalcem obljubila pomoč SAA in njenih članic. "Za zaščito in pomoč ustvarjalcev v času pandemije bomo uporabili vse razpoložljive sile, vendar mora pri sanaciji sektorja pomagati tudi EU in države članice. Sklad za okrevanje je dobra podlaga, ki jo je potrebno dopolniti na način, da bo vključeval tudi kulturo in ustvarjalce", je poudarila.

V AIPA podpiramo napore SAA in vseh ostalih partnerskih organizacij. V začetku aprila smo skupaj s SAZOR in IPF podali pobudo, da bi "kolektivke" za izredno pomoč članom v času pandemije koronavirusne bolezni začasno namenile do 25 odstotkov lanskih zbranih nadomestil, vendar pobuda (še) ni bila uslišana. Več o tem na tej povezavi. Zato v AIPA v imenu slovenskih avdiovizualnih ustvarjalcev odločevalce pozivamo k pospešitvi postopkov implementacij Direktive o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu v slovensko zakonodajo, ki med drugim predvideva pravično in proporcionalno nadomestilo. Če bi bila Direktiva že implementirana, bi avdiovizualni ustvarjalci prejemali nadomestilo in bi tako veliko lažje prebrodili trenutne razmere, ne pa da morajo čakati na državno pomoč, ki velikokrat ne pride.

Investicija v kulturo in kreativnost ni le investicija v prihodnje generacije, ampak je tudi investicija v pomemben del slovenskega gospodarstva. Kot smo v AIPA že večkrat poudarili, je slovenski avdiovizualni sektor eden od stebrov slovenskega gospodarstva, z izredno visoko dodano vrednostjo in odlično orodje za promocijo Slovenije. Kot je razvidno iz Študije državnih podpor ter ekonomskih in fiskalnih učinkov avdiovizualne industrije v Sloveniji, (več o tem na tej povezavi), ki jo je pripravil Deloitte Slovenija, je dodana vrednost zaposlenega v avdiovizualnem sektorju višja, kot pri izvoznikih. Prav tako pa je velik tudi prispevek, ki ga avdiovizualni sektor daje slovenskemu gospodarstvu. Če želimo, da bodo slovenski ustvarjalci še naprej tako uspešni, pa jim mora država v teh kriznih časih pomagati.