Avdiovizualne ustvarjalke so v primerjavi z moškimi kolegi še vedno manj zastopane v ključnih vlogah "za kamero". Ženske so med letoma 2018 in 2022 režirale le 26 odstotkov vseh evropskih celovečernih filmov, razkorak med spoloma pa je bil še bolj izrazit med snemalci in skladatelji, kjer so ženske predstavljale le 11 oz. deset odstotkov ustvarjalne sile, ugotavlja najnovejša študija Evropskega avdiovizualnega observatorija o zastopanosti žensk v evropskem filmu. Precej boljše je razmerje na področju produkcije in pisanja scenarijev, kjer je zastopanost žensk 35- oz. 29-odstotna.
Študija znova poudarja, da se razmere na področju enakopravnosti spolov izboljšujejo, vendar počasi. Študijo je observatorij opravil v 46 državah članicah Sveta Evrope, v njej pa so sodelovali režiserji, scenaristi, snemalci, skladatelji, montažerji in glavni igralci.
Zastopanost žensk "pred kamero" je boljša
Študija, ki jo je observatorij pripravil iz baze podatkov evropskih filmov Lumiere, tudi kaže, da je zastopanost žensk "pred kamero" boljša. Igralke namreč predstavljajo 41 odstotkov vseh igralcev, ki igrajo vsaj eno glavno vlogo v celovečernem filmu.
Ogromne razlike med državami
Observatorij v študiji tudi poudarja velike razlike med evropskimi državami. Najbolj vključujoče države so na omenjenem področju Islandija, Norveška in Avstrija, kjer je npr. delež režiserk višji od 30 odstotkov. Najtežje pa ženske režirajo filme v BiH, Bolgariji in Turčiji. V vseh omenjenih državah so ženske režirale manj kot 15 odstotkov filmov.
Ženske največkrat režirajo dokumentarce
Zastopanost režiserk se razlikuje tudi glede na žanr filma. Tako so ženske najbolj dejavne pri ustvarjanju dokumentarnih filmov, saj so režirale 31 odstotkov dokumentarcev, ki so nastali med letoma 2018 in 2022. Sledijo igrani filmi (21 odstotkov) in animirani filmi (20 odstotkov).
Evropa poziva k enakopravnosti
Evropske krovne organizacije avdiovizualnih ustvarjalcev so večkrat poudarile, da imajo ženske v t. i. zahodnem svetu na papirju zagotovljene vse pravice, vendar pa je dejstvo, da na marsikaterem področju, tudi v avdiovizualni industriji, še vedno niso enakopravne z moškimi. To je vidno predvsem na trgu dela. Ženske težje dobijo delo, predvsem v poklicih, ki veljajo za "moške". Če pa že dobijo službo, so zanjo manj plačane, zato se za te poklice odločajo v manjšem obsegu. Sem (žal) sodijo tudi poklici v avdiovizualni industriji.
Tudi v Sloveniji se razmere (pre)počasi izboljšujejo
Neenakopravnost med spoloma na področju filma je očitna tudi v Sloveniji. Študija o enakosti spolov, ki so jo pripravili v Slovenskem filmskem centru leta 2018, je pokazala, da smo v samostojni Sloveniji šele leta 2002, se pravi 11 let po osamosvojitvi, dobili dva celovečerna igrana filma režiserk, in sicer Maje Weiss (Varuh meje) ter Hanne Slak (Slepa pega). Razmere so se od takrat malenkost izboljšale, saj so ženske bolje vpete v slovensko avdiovizualno industrijo, lažje pa pridobijo tudi sofinanciranje za svoja dela. To je v zadnjih petih letih pripeljalo do številnih uspehov slovenskih avdiovizualnih del doma in tujini. Nazadnje je to pokazala tudi nagrada cezar, ki jo je francoska filmska akademija pred dvema tednoma podelila režiserki Urški Djukić za njen kratki animirani film Babičino seksualno življenje.
"V AIPA se brezpogojno zavzemamo za uravnoteženo zastopanost med spoloma. Ponosni smo, da so naša prizadevanja vidna tudi v sestavi organov ter med zaposlenimi. Vedno znova je potrebno opozoriti, da je vsakršna diskriminacija nesprejemljiva, da šteje le sodelovanje ter da bomo lahko le s skupnimi močmi premagali težave in zgradili lepšo prihodnost," ocenjuje direktor AIPA Gregor Štibernik. Ob tem poudarja, da v AIPA zato podpirajo napore vseh, vključno s krovnimi organizacijami in Evropsko komisijo, da bi čim prej prišli do enakopravnosti med spoloma v panogi.