Skrivnostni tuji računi

Zavod za uveljavljanje pravic avtorjev, izvajalcev in producentov avdiovizualnih del Slovenije - AIPA je organizacija, katere glavni cilj in dejavnost sta zbiranje in delitev nadomestil ter zaščita imetnikov pravic, kar od konca leta 2010 AIPA uspešno opravlja. Ob tem je dosegla tudi izjemen preboj na mednarodnem področju, saj je danes članica prav vseh ključnih krovnih organizacij na svojem področju. Zato lahko pri svojem delu zasleduje najvišje standarde dobrega upravljanja in transparentnosti, ki jih predpisujejo zakonodaja in članstva v omenjenih organizacijah, obenem pa je pred dnevi za pregleden način delovanja kot ena prvih kolektivnih organizacij v Sloveniji in ena redkih v Evropi prejela standard kakovosti ISO 9001.

Pred kakršnimkoli nakazilom v tujino, pa naj bo to kolektivna organizacija, agent ali zasebno interesno združenje, vsaka organizacija, ki želi in ima namen pregledno poslovati, zahteva dokazila vsaj o tem, a) kdo koga zastopa, b) za katero obdobje, c) za katere pravice in d) za katero ozemlje. Brez tega ne more in ne sme priti do transakcije. Tudi podpisovanje kakršnihkoli pogodb, sporazumov ali memorandumov brez preverjanja teh temeljnih obligacijskih principov je nestrokovno početje, ki lahko vodi le v zaplete in spore. AIPA se tega še kako zaveda in kot dober gospodar skrbno preverja zahtevke, še zlasti zahtevke zasebnih organizacij ali združenj, ki niso pod nadzorom države.

Zadnje objave v zvezi z vprašanjem več deset milijonov evrov, ki so bile še pred ustanovitvijo AIPA nakazane na zasebno združenje v tujino, so razgalile vse slabosti sistema kolektivnega upravljanja pri nas. Sistema, v katerem bi morala vsaka transakcija temeljiti na ustreznih listinah. Prav na tem področju pa so se na strani države pokazale pomanjkljivosti sistematičnega strokovnega nadzora. Ob tem pa je še huje, da se za toleriranjem nekontroliranega odtekanja sredstev skrivata odsotnost vizije upravljanja nekega področja in popoln neposluh za nacionalne interese. V mislih imamo zlasti državne organe, ki bi morali v prvi vrsti skrbeti za dobrobit razvoja slovenske ustvarjalnosti in jo delati konkurenčno v evropskem prostoru.

Priča smo trku dveh sistemov, in sicer anglo-ameriškega in evropskega. Slednji je bolj usmerjen proti ustvarjalcu, podpiranju kreativnosti in ohranjanju raznolike kulturne dediščine, ki je izrednega pomena za Evropo. Slovenija mora kot članica tega prostora ustrezno zaščititi svoje nacionalne interese, del katerih sta tudi avdio-vizualni sektor in avtorske pravice. Zlasti ne smemo popustiti pritiskom korporacij v primeru uveljavljanja le-teh, temveč se morajo država z vsem svojim aparatom in Uradom RS za intelektualno lastnino na čelu, kolektivne organizacije in tudi kabelski operaterji držati osnovnih principov upravljanja z avtorskimi pravicami in delovati v dobrobit nacionalne ustvarjalnosti in evropske kulture.

Gregor Štibernik

Direktor Zavoda AIPA