Kulturni ministri za pomoč svetovni kulturi in kreativnosti

Več kot 140 ministrov za kulturo je pred dnevi na spletni konvenciji Organizacije ZN za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco) in združenja CISAC podprlo ukrepe za pomoč kulturnemu in kreativnemu sektorju zaradi pandemije novega koronavirusa. Ministri, med njimi ni bilo slovenskega Vaska Simonitija, so na peturni debati med drugim predstavili ukrepe svojih držav in nekatere primere dobre prakse. Kulturni ministri so podprli Unescovo gibanje in projekt ResiliArt, s katerim ta želi dvigniti zavest o vplivu pandemije koronavirusa na kulturni sektor, ob tem pa poudarili pomen in vlogo kulture v času koronakrize. Kot so poudarili, je kultura varen pristan za milijone ljudi, ki so v različnih oblikah izolacije. Ministri so se tudi strinjali, da bo kultura igrala pomembno vlogo tudi po koncu krize, saj je "rešilni jopič" za individualni in kolektivni razvoj, pa tudi za socialno povezanost.

Kljub katastrofalnemu vplivu koronakrize na kulturni in kreativni sektor se je ta prilagodil in težišče dela prenesel na splet. Zato mora sektor sprejeti novo digitalno realnost, države pa morajo sprejeti politike, ki se bodo temu prilagodile in ustrezno zaščitile intelektualno lastnino, so ugotovili ministri.

Med glavnimi nalogami, ki jih posamezne države trenutno vidijo na področju kulturnega in kreativnega sektorja, so zaščita zdravja ljudi (tudi umetnikov in publike), dobrobit umetnikov in okrevanje panoge. Socialno distanciranje je glavno orožje za zaščito zdravja, dobrobit umetnikov bodo države med drugim zagotovile prek neposrednih finančnih pomoči, brezobrestnih posojil, različnih davčnih olajšav, moratorijev na plačilo obveznosti, promocije kulture in izobraževanj, financiranja različnih spletnih orodij za pomoč umetnikom in izvedbe različnih anket o razmerah v panogi.

Okrevanje panoge bodo države - po ocenah kulturnih ministrov - dosegle s pripravo načrtov za financiranje panoge po koncu koronakrize, nadzorom učinkov ukrepov, z oblikovanjem različnih strategij, dokumentiranjem trenutnega stanja in z bolj ustrezno pripravljenostjo na podobne krize. V prvi vrsti gre tu za bolj jasno definicijo profesionalnega statusa avtorjev, s čimer bi se ob podobnih krizah popravil njihov ekonomski status.

Generalna direktorica Unesco Audray Azoulay je v uvodu konference dejala, da svet potrebuje kulturo, zato ji moramo pomagati prebroditi ta šok. "Moramo oceniti učinke krize in pripraviti odgovor. Unesco bo pri tem pomagal", je poudarila. Ob tem je opozorila na krhkost in tudi odpornost kreativnega sektorja, pri čemer je citirala predsednika CISAC Jean-Michela Jarreja. Ta je pred dnevi med drugim ocenil, da so večdesetletni dosežki kulturne politike zdaj ogroženi zaradi krhkosti kulturnega sektorja. "Če ustvarjalci ne bodo deležni pomoči na globalni ravni, bomo v času pandemije, pa tudi po njej, izgubili na milijone ustvarjalcev. Posledice krize pa bo na kulturnem področju čutilo še več generacij," je na spletni debati ResiliArt povedal Jarre. Kulturni sektor po svetu zaposluje več kot 30 milijonov ljudi in predstavlja tri odstotke svetovnega bruto domačega proizvoda, kar dovolj govori o gospodarskem pomenu sektorja. Brez njegovega okrevanja ne bo niti trajnostnega okrevanja svetovnega gospodarstva, je izpostavil Jarre. Več o tem preberite tu.

Z generalno direktorico Unesca in predsednikom CISAC so se strinjali številni kulturni ministri. Italijanski kulturni minister Dario Franceschini je med drugim dejal, da je za pomoč kulturi nujna globalna koordinacija, pomoč pa mora biti ekonomska in socialna. Francoski kulturni minister Franck Riester meni, da trenutna kriza kaže na nujnost ustreznih politik na vseh stopnjah vrednostne verige in potrjuje potrebo po vključevanju kulture v središče politik trajnostnega razvoja. Španski minister za kulturo José Manuel Rodríguez Uribes je prepoznal vlogo Unesca, in sicer kot glavnega foruma za skupne iniciative v boju s koronakrizo. Kanadski minister za kulturo Steven Guilbeault pa je ocenil, da za oživitev kulturnega sektorja moramo zagotoviti ne le njegovo finančno preživetje, temveč tudi ohraniti njegovo bogastvo in ustvarjalnost. Ob tem je dejal, da morajo velike digitalne platforme več prispevati k sistemu, od katerega imajo veliko koristi. V prvi vrsti gre tu za nadomestila za ustvarjalce, katerih dela uporabljajo.

Pandemija koronavirusne bolezni 19 je prizadela cel svet. Svetovno gospodarstvo bo zaradi covid-19 letos po podatkih Konference ZN za trgovino in razvoj (UNCTAD) utrpelo za 1000 milijard dolarjev škode, delo pa naj bi izgubilo med pet in 25 milijonov ljudi. Med najbolj prizadetimi sektorji je kreativni sektor, ki ga je pandemija udarila po celotni vrednostni verigi (ustvarjanje, produkcija, distribucija, dostop do del). To je močno prizadelo tudi profesionalni, socialni in ekonomski položaj ustvarjalcev, med katerimi so najbolj ranljivi prav tisti s statusom samostojnih podjetnikov oz. projektno zaposleni. Naporom za pomoč umetnikov se je pridružil tudi Unesco, in sicer z gibanjem in projektom ResiliArt, ki je zdaj dejaven že v 80 različnih državah. Več o tem na preberite tu in na tej povezavi.