V tokratnem mesečnem pregledu novic med drugim pišemo o naslednjih temah: Evropski uradni list je objavil akt o umetni inteligenci, ki začne veljati 2. februarja 2025, medtem ko Evropsko računsko sodišče opozarja na premalo ambiciozne načrte EU za naložbe v to tehnologijo. Evropska komisija je pripravila poročilo o direktivi AVMSD in išče partnerje za vodenje dialoga o kulturni politiki, medtem ko Nintendo ne bo uporabljal generativne umetne inteligence v svojih videoigrah.
Upravljalci sistemov umetne inteligence bodo morali spoštovati zakonodajo EU, novinarji pa si prizadevajo za nadomestila za uporabo njihovih del pri učenju teh sistemov. Evropski urad za intelektualno lastnino pripravlja posvet o avtorskih pravicah in tehnologiji v Jugovzhodni Aziji, Kanada pa bo pretočnim platformam naložila petodstotno dajatev.
Podrobnosti lahko preberete v nadaljevanju.
EVROPSKE IN MEDNARODNE INSTITUCIJE:
Akt o umetni inteligenci objavljen v uradnem listu, ECA opozarja na premajhno ambicioznost
Evropski uradni list: V soboto, 13. julija, je bil v Evropskem uradnem listu objavljen akt o umetni inteligenci. Prve določbe se bodo začele izvajati 2. februarja 2025. Akt po ocenah Evropske komisije prinaša varnost sistemov umetne inteligence ter spoštovanje temeljnih pravic in vrednot, obenem pa spodbuja vlaganje in inovacije na tem področju. Akt tako vsebuje varovala za uporabo umetne inteligence na območju EU in omejitve pri njeni uporabi. Več o tem tukaj.
Evropsko računsko sodišče: Evropsko računsko sodišče (ECA) je v poročilu ugotovilo, da so načrti Evropske komisije na področju naložb v umetno inteligenco premalo ambiciozni, čeprav je Unija to področje razglasila za strateško tehnologijo. Zasebna evropska podjetja (EU in Velika Britanija) so lani v razvoj sistemov umetne inteligence investirala le devet milijard evrov, medtem ko so zasebna podjetja iz ZDA v ta namen investirala kar 62,5 milijarde evrov. To kaže na ogromen razkorak pri razvoju, ugotavlja ECA. Več o tem tukaj.
Evropska komisija pripravila poročilo o uporabi AVMSD, ob tem pa išče tudi partnerje za vodenje dialoga o kulturni politiki
Evropska komisija: Komisija je pripravila poročilo o uporabi 13., 16. in 17. člena direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah (AVMSD). Več o tem tukaj.
Evropska komisija: Evropska komisija z razpisom išče partnerja za vodenje strukturiranega dialoga o kulturni politiki. Zainteresirane organizacije se lahko na razpis prijavijo do 6. septembra, projekt pa bo potekal med letoma 2025 in 2028. Več o tem tukaj.
INDUSTRIJA
Kaj prinaša akt o umetni inteligenci, kdo ga bo nadziral in kako vpliva na industrijo videoiger?
Euroactiv: Komentar na temo Evropskega urada za umetno inteligenco. Evropska komisija bi se morala pred začetkom delovanja urada in pred pripravo pravil posvetovati z vsemi deležniki, ki delujejo na področju umetne inteligence. Slab začetek ni opcija, piše v naslovu komentarja. Več o tem tukaj.
Future of Life: Portal je pripravil strokoven povzetek akta o umetni inteligenci, ki je bil pred dnevi objavljen v uradnem listu EU. Avtorji povzetka so se predvsem posvetili mehanizmom za izvajanje akta. Več o tem tukaj.
Euroactiv: Euroactiv je pripravil podkast z naslovom Ali bo Evropska komisija dovolila ponudnikom umetne inteligence, da bi sami pisali pravila? Več o tem tukaj.
Game World Observer in Aapti: Eden največjih razvijalcev videoiger na svetu, japonski Nintendo, ne načrtuje uporabe generativne umetne inteligence v igrah, temveč bo raje: »Ponujal vrednosti, ki je ni mogoče ustvariti zgolj s tehnologijo«, so poudarili v podjetju. Številna tehnološka podjetja načrtujejo obsežno uporabo umetne inteligence pri razvoju videoiger, Nintendo pa je eno prvih podjetij, ki temu ne bo sledilo. O uporabi umetne inteligence pri razvoju videoiger je v blogu poročal tudi inštitut Aapti. Več o tem tukaj in tukaj.
Američani vse bolj obvladujejo avdiovizualne medijske storitve v EU
Evropski avdiovizualni observatorij: Observatorij je objavil novo poročilo avdiovizualnih medijskih storitvah v EU. To med drugim razkriva, da je v ameriški lasti kar devet od desetih najbolj razširjenih skupin s področja televizije in videa na zahtevo. Več o tem tukaj.
O razliki med evropskimi in ameriškimi filmi
The Europeans: Spletni medij Europeans je pripravil podkast z naslovom Zakaj je evropski film tako drugačen od ameriškega? Več o tem tukaj.
O Kids Regio Forumu
Euroactiv: Portal Euroactiv je poročal o srečanju pobude Kids Regio Forum, o katerem smo pisali tudi na spletni strani AIPA. Več o tem tukaj in tukaj.
Evropske filmske akademije se povezujejo
Cineuropa: Evropska filmska akademija je skupaj s filmskimi akademijami iz 20 držav v začetku julija ustanovila Zvezo filmskih akademij Evrope (FACE). Gre za filmsko organizacijo, ki je uradno registrirana v Luksemburgu. Zveza je nastala iz želje po formalizaciji odnosov med temi akademijami. Slovenija v zvezi ni zastopana. Več o tem tukaj.
Evropski kulturniki želijo posebno pozornost evropskih parlamentarcev za kulturo
Culture Action Europe: Mreža Culture Action Europe je objavila izjavo o izvolitvi novega predsednika odbora Evropskega parlamenta za kulturo in izobraževanje. Skupaj s partnerji Kulturnega dogovora za Evropo #CulturalDealEU v izjavi poudarja, da mora odbor CULT graditi na svojih preteklih dosežkih in se še naprej zavzemati za kulturne politike, ki med drugim temeljijo na vključevanju, solidarnosti, raznolikosti in medkulturnem dialogu. Ključnega pomena je, da vodstvo odbora CULT, vključno s predsednikom, podpredsedniki in poročevalci, uteleša in zagovarja te vrednote in proevropska stališča, da bi ohranili živahen in odporen kulturni sektor v Evropi. Več o tem tukaj.
Producenti poudarili pomen podprograma Media za neodvisno produkcijo
CEPI: Evropska koordinacija neodvisnih producentov (CEPI) je v pogovorih s predstavniki Evropske komisije glede programa Ustvarjalna Evropa med drugim poudarila pomen podprograma Media za neodvisne producente. Ob tem je kordinacija odločevalce pozvala, da povečajo sredstva za ta program, če bodo v njem vključene tudi spodbude za druge kreativne industrije, npr. razvoj videoiger. Več o tem tukaj.
Gledalci se vračajo v španske kinodvorane, država z zakonom spodbuja tudi domačo neodvisno produkcijo
Špansko ministrstvo za kulturo: Poročilo ministrstva kaže, da se je lanska prodaja kino vstopnic močno povečala, in sicer za skoraj 30 odstotkov na 76,7 milijona evrov. Prihodki s tega naslova so se zvišali za 34,2 odstotka na 493 milijonov. Španski filmi so pritegnili 13,4 milijona gledalcev in zaslužili 82,4 milijona evrov, kar je 6,2-odstotka več glede na leto poprej. Več o tem tukaj.
IRIS Merlin: Platforma za upravljanje vsebin IRIS Merlin je poročala, da je španska vlada sprejela zakon o kinematografiji in avdiovizualni kulturi, ki med drugim jasneje določa obseg financiranja filmov neodvisnih producentov. Ti bodo imeli po novem tudi prednostni dostop do financiranja. Več o tem tukaj.
Madžarska bo v času predsedovanja Svetu EU spodbujala kulturo
Culture Action Europe: Madžarska je z julijem prevzela predsedovanje Svetu EU. Kot so napovedali madžarski predstavniki, so med prioritetnimi nalogami predsedovanja tudi izboljšanje dostopa do kulture, krepitev vloge kulturne dediščine in krepitev pomoči knjižnicam. Več o tem tukaj.
Poljski prenos direktive o avtorski in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu še vedno dviguje prah
IFRRO: Mednarodno združenje za uveljavljenje avtorskih pravic (IFRRO) je v odprtem pismu izrazilo pomisleke glede predlogov novel poljskega zakona o avtorski in sorodnih pravicah, zakona o varstvu podatkovnih zbirk ter zakona o kolektivnem upravljanju avtorskih in sorodnih pravic. Poljska želi z omenjenimi novelami prenesti 3. in 4. člen direktive o avtorski in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu, ki določata izjeme za rudarjenje besedil in podatkov (TDM). Več o tem tukaj.
Kaj se obeta britanskemu filmu po zmagi laburistov na volitvah?
ScreenDaily in The Bookseller: Komentarja o tem, kaj čaka britanski film po zmagi laburistov, pa tudi o tem, da je nova vlada vprašanje umetne inteligence in spoštovanje avtorskih pravic postavila visoko na listi svojih prioritet. Več o tem tukaj in tukaj.
PRAVNE ZADEVE
Upravljalci sistemov umetne inteligence bodo morali spoštovati zakonodajo EU, nadomestila z naslova učenja teh sistemov želijo tudi novinarji
Lausen Rechtsanwälte in IP Kat: Nemška odvetniška pisarna Lausen Rechtsanwälte je pripravila komentar z naslovom Kako morajo razvijalci sistemov umetne inteligence v EU ravnati na področju avtorskih pravic, da ne kršijo novega akta o umetni inteligenci. O pravnih vidikih akta pa je poročal tudi IP Kat. Več o tem tukaj in tukaj.
Kluwer Copyright Blog: Komentar o tem, da razprava o nadomestilih ustvarjalcem za uporabo njihovih del pri učenju sistemov umetne inteligence dobiva zagon. To stališče močno podpirajo tudi novinarska združenja, ki trdijo, da imajo korist od licenciranja različne medijske organizacije, ne pa tudi posamezni novinarji, kar bo potrebno spremeniti. Več o tem tukaj.
ČLANSKI KOTIČEK SAA:
Izbor zanimivih novic s spletnih strani evropskih kolektivnih organizacij, med katerimi je znova ena novica iz AIPA, in sicer Kanada bo pretočnim platformam naložila petodstotno dajatev.