Avtorji za pravično udeležbo pri prihodkih!

V ZDA se je začelo sojenje, ki ga spremljajo ustvarjalci na obeh straneh Atlantika. Skladatelj, igralec in avtor Harry Shearer, ki ga med drugim poznamo kot scenarista in igralca v filmu This is Spinal Tap in kot glas več kot 20 risanih junakov iz Simpsonovih (med drugim Mr. Burnsa), zaradi neupravičene uporabe svojih del z naslova filma This is Spinal Tap za 125 milijonov dolarjev toži multinacionalko Vivendi Universal Music Group in njeno podružnico Studio Canal.

Kot je na svoji spletni strani Fairness Rocks zapisal Shearer, je njegova tožba tudi poziv vsem svetovnim avtorjem, da sledijo njegovemu primeru, če menijo, da so bili ogoljufani. Shearer v tožbi Vivendiju med drugim očita prevaro, nekonkurenčno in nepravično poslovno prakso. Vivendi je po mnenju Shearerja manipuliral s podatki o prihodkih filma in licenčninah za prodajo blaga, povezanega s filmom. Ob tem pa tudi preprosto ignoriral dogovor, da avtorjem poroča o teh prihodkih, s čimer bi ti imeli podatke za zahtevo nadomestila.

Komedija This is the Spinal Tap, ki govori o namišljeni britanski rock skupini, je nastala leta 1984. Po podatkih Vivendija so z glasbo iz filma v 34 letih zaslužili skupaj 98 dolarjev. To pomeni, da odpade avtorjem za delitev 81 dolarjev, kar je smešno, pravi Shearer. Film, za katerega je soavtor scenarija, v njem pa tudi igra, si je že v kinu ogledalo več milijonov ljudi, nato pa še milijoni pred televizijskimi ekrani, na videokasetah, na CD-jih, itn. Film je bil tudi uvrščen med 100 najboljših komedij na svetu, sodi pa tudi med 1000 najboljših filmov vseh časov.

Gre za očitno prevaro Vivendija in njegovih agentov, ki skrivajo prave podatke o prihodkih filmov in drugih prihodkih, povezanih s filmom, s čimer onemogočajo pravično delitev prihodkov, meni Shearer. Avtorji že dve leti zahtevamo poročilo o teh prihodkih, kar Vivendi še vedno ni pripravil. Zato smo šli v tožbo, je poudaril.

Krovno združenje avdiovizualnih avtorjev SAA, katerega članica je tudi AIPA, podpira napore avtorjev za pravično udeležbo pri prihodkih iz naslova uporabe njihovih del. Shearerjev primer pa ocenjuje kot "odličen prikaz težav, s katerimi se srečujejo ustvarjalci". Je pa Shearer eden redkih, ki se je odločil za pravno pot, saj številni ustvarjalci zaradi groženj in pomanjkanja denarja za pravdanje odstopijo od tega, menijo v SAA.

Kot poudarjajo v SAA, imajo težave pri uresničevanju dogovora tako tudi ustvarjalci, ki vnaprej sklenejo pogodbo o pravične delitvi prihodka. V prvi vrsti gre tu za težave pri transparentnem poročanju o zaslužkih njihovih del. Zato z zanimanjem spremljajo, kaj se bo zgodilo z zgodbo med Shearerjem in Vivendijem, kar bo lahko tudi dobra podlaga za novo ureditev sistema, tudi v EU.

SAA ob tem opozarja, da podobne zaplete lahko pričakujejo ustvarjalci, če bo sprejet predlog Direktive o avtorskih pravicah in enotnem digitalnem trgu, ki ga je Evropska komisija predstavila sredi septembra. Ta predvideva pravico do popravka pogodb med avtorjem in njegovim založnikom, kar pomeni, da lahko avtor zahteva dodatno nadomestilo, kot je predvideno v pogodbi, če je to precej nižje od komercialnega uspeha avtorjevega dela. Na načelni ravni je taka ureditev sicer dobro zastavljena, vendar smatramo, da bo možno to pravico uspešno in v dobrobit avtorjem izterjati le, če bodo za to skrbele kolektivne organizacije. V nasprotnem bodo avtorji prav gotovo podvrženi pritiskom (npr. različne tožbe, uvrstitev na "črne liste", itn).

V AIPA podpiramo Shearerja, tako kot vse druge ustvarjalce, da dobijo ustrezno nadomestilo (tako, kot se zavzemamo, da bi producenti in igralci imeli neposredno upravičenje iz kabelske retransmisije). Menimo, da lahko le ustrezno urejene pravice vseh deležnikov privedejo do uspešnega nadaljnjega ustvarjanja novih del. To je v primeru Slovenije, kot majhne države z omejenim jezikovnim področjem, še pomembnejše. V nasprotnem primeru se bosta siromašila ne samo slovenska kultura, temveč bomo priča tudi izpadu znatnega prihodka v drugih segmentih.