Evropski režiserji v Sloveniji razpravljali o prihodnosti AV industrije in pravicah ustvarjalcev

Društvo slovenskih režiserjev in režiserk in kolektivna organizacija AIPA sta v Postojni od 29. do 1. junija 2025 gostila letno skupščino Združenja evropskih filmskih režiserjev (FERA). Skupščina je združila predstavnike evropskih režiserskih združenj, ki so v središče razprav postavili aktualne izzive v AV industriji: od vpliva umetne inteligence do učinkovitosti kolektivnega upravljanja in implementacije avtorske pravice v praksi.

FERA, ki povezuje 48 združenj iz 35 držav in zastopa kulturne, ustvarjalne, ekonomske, nacionalne in nadnacionalne interese več kot 20.000 evropspkih filmskih ustvarjalcev, je ob tej priložnosti predstavila resolucijo o implementaciji pravic soavtorjev AV del v Sloveniji. V njej so pozdravili napredek Slovenije pri prenosu evropske zakonodaje, hkrati pa opozorili na nujnost učinkovite izvedbe zakonodaje in boljše zaščite soavtorjev. Ključni poudarki vključujejo potrebo po boljšem določanju tarif, sankcioniranju izmikanja pogajanjem v dobri veri in podpori kolektivnim organizacijam pri pridobivanju dovoljenj. Direktor AIPA Grego Štibernik je poudaril: »Slovenija je z implementacijo evropske direktive naredila pomemben korak naprej. Imamo enega najsodobnejših pravnih okvirov za AV avtorje v EU. Vendar zakon sam po sebi ne zadostuje, potrebujemo odločno in dosledno izvajanje v praksi, predvsem pa podporo mehanizmom, ki omogočajo pravično nadomestilo za ustvarjalce.«

Umetna inteligenca in izzivi

Med razpravami je bila v ospredju tudi umetna inteligenca, ki pomembno vpliva na ustvarjalne poklice. Po besedah izvršne direktorice FERA Pauline Durand-Vialle trenutno v Bruslju poteka intenzivna razprava o možnostih regulacije UI, hkrati pa se razpravlja tudi o prihodnosti programa Ustvarjalna Evropa, ki je za neodvisne AV ustvarjalce ključnega pomena. 

Član upravnega odbora FERA in režiser Klemen Dvornik je v povezavi s to temo izpostavil:

»Vprašanja povezana z umetno inteligenco, generativno umetno inteligenco in veliki jezikovni modeli (LLM) zaradi izjemno hitrega razvoja predstavljajo predvsem veliko neznanko, s tem povezano pa se odpira več vprašanj kot odgovorov. Vseprisotnost UI podprtih orodij in generativnih UI orodij v vsakodnevnem delu zahteva, da soočanje s temi vprašanji poteka zelo premišljeno.«

Predsednica Društva slovenskih režiserjev in režiserk Urša Menart je dodala: »Avtorji, tako režiserke in režiserji kot scenaristke in scenaristi ter drugi, moramo narediti vse, da ohranimo možnost nadzora nad uporabo svojega dela. Zato je nujno, da evropska politika umetno inteligenco obravnava skozi prizmo ustvarjalnih poklicev, ne zgolj tehnološkega napredka.«

Pomembnost vloge AV del in režiserjev

Po mnenju udeležencev skupščine AV dela nimajo le vloge razvedrila, temveč imajo hkrati tudi kulturni pomen, zato morajo biti kot taka znotraj EU tudi prepoznana. Prav pri zgodbah, ki se povezujejo z ljudmi, oziroma z občinstvom, pa je vloga režiserja ključna, saj je prav režiser po besedah predsednika FERA Billa Andersona varuh gledalčeve izkušnje in najbolj neposreden posredovalec zgodbe gledalcem.

Dolgoletno in produktivno članstvo Slovenije

FERA, ki letos praznuje 45 let delovanja, je v Sloveniji ponovno potrdila svojo zavezanost krepitvi AV kulture in zaščiti ustvarjalcev. Društvo slovenskih režiserjev in režiserk je polnopravni član FERA od leta 2006, od leta 2015 pa ima v izvršnem odboru FERA  tudi predstavnika Klemna Dvornika, ki je bil v letih 2019-2021 predsednik izvršnega odbora združenja.

Ob sklepu srečanja so se udeleženci zavzeli za tesnejše sodelovanje med državami članicami in podporo skupnim pobudam, ki bodo v prihodnje oblikovale evropsko AV krajino.