Umetna inteligenca, kultura in pravo: ključne novosti aprila 2025

V aprilu je bila v ospredju kulturna politika EU, kjer so kulturni ministri razpravljali o razvoju umetne inteligence, Evropska komisija pa je predstavila akcijski načrt za njeno spodbujanje in zbirala predloge za novo kulturno politiko. Ob tem so bili predstavljeni tudi novi projekti, kot so zbirka orodij za virtualne svetove ter študije o pogodbenih praksah v EU. Med ključnimi temami je ostajala umetna inteligenca, ki sproža številna vprašanja: evropski kulturniki nasprotujejo osnutku kodeksa o ravnanju z AI, evropski poslanci pozivajo k strožji regulaciji, komercialne televizije in potrošniške organizacije pa zahtevajo ustrezno zaščito pred njenim vplivom. Tudi Velika Britanija nadaljuje pogajanja o zakonodaji na področju umetne inteligence.

Novice iz industrije razkrivajo skrb avdiovizualnih ustvarjalcev zaradi pritiska ameriške politike in bojazni pred novimi dajatvami pretočnim platformam, medtem ko Evropa beleži uspehe pri filmski produkciji, gledanosti in privabljanju tujih produkcij. Na pravnem področju se stopnjujejo spori glede nezakonite uporabe avtorskih del s strani umetne inteligence, pri čemer ustvarjalci in založniki zahtevajo strožje zaščite. Objavljene so bile tudi študije o javnem financiranju neodvisne produkcije in medijskem lastništvu, pravobranilec EU pa je poudaril pomen ohranjanja pristojnosti držav glede skupnega lastništva avtorskih pravic.

Podrobnosti lahko preberete v nadaljevanju.

EVROPSKE IN MEDNARODNE INSTITUCIJE

Kulturni ministri o prihodnosti mladih umetnikov in kulturni politiki

Poljsko predsedstvo EU: Poljska je kot predsedujoča Svetu EU pripravila srečanje ministrov za kulturo iz držav EU, ki so se jim pridružili tudi ministri iz Islandije, Norveške in Ukrajine. Osrednje teme srečanja so bile prihodnost mladih umetnikov, kulturna politika in regionalna varnost. Več o tem tukaj.

Evropska komisija z akcijskim načrtom za spodbujanje razvoja umetne inteligence v EU

Evropska komisija: Komisija je predstavila akcijski načrt za spodbujanje razvoja umetne inteligence v EU, ki med drugim predvideva pomoč pri vzpostavitvi velikih tovarn umetne inteligence in podatkovnih laboratorijev ter spodbujanje uporabe umetne inteligence v strateških sektorjih. Kot poudarjajo v Bruslju, bo akcijski načrt z ukrepi in politikami povečal inovacijske zmogljivosti EU na področju umetne inteligence. Več o tem tukaj.

Predlogi in mnenja o vplivu razvoja in uporabe umetne inteligence na kreativnost

UN Special Rapporteur: Posebni poročevalec ZN je pozval vse zainteresirane, da podajo svoje predloge in mnenja glede vplivov razvoja in uporabe umetne inteligence na kreativnost. Predloge in mnenja zbirajo do 5. maja. Več o tem tukaj.

Do 15. maja zbira pripombe in predlogi na predlog kulturne politike

Evropska komisija: Evropska komisija pripravlja nov strateški okvir za kulturno politiko, Kulturni kompas za Evropo (Culture Compass). Gre za nezakonodajno pobudo, ki bo določila smernice prihodnje kulturne politike EU. Komisija zato zainteresirano javnost poziva, da do 13. maja poda svoje pripombe in predloge. Več o tem tukaj.

Komisija z zbirko orodij za virtualne svetove

Evropska komisija: Komisija uvaja zbirko orodij za virtualne svetove, s katerim želi Evropejcem pomagati pri raziskovanju novih digitalnih prostorov. Priročnik pojasnjuje delovanje virtualnih svetov in opisuje pravice v EU. Nabor orodij zajema pripomočke za delo, učenje in igranje iger v virtualnih prostorih ter smernice na področju kibernetske varnosti in zaščite pred dezinformacijami. Več o tem tukaj. 

Evropska komisija objavila študijo o pogodbenih praksah v EU

Evropska komisija: Evropska komisija je objavila študijo o pogodbenih praksah, ki vplivajo na prenos avtorskih in sorodnih pravic. Študija vsebuje pregled pogodbenih praks, ki se uporabljajo v nekaterih ustvarjalnih sektorjih (avdiovizualnem, glasbenem, na področju vizualne umetnosti, videoiger in literarnih del), s poudarkom na prenosu avtorskih in sorodnih pravic z avtorjev/izvajalcev in avdiovizualnih producentov na pogodbene partnerje. Več o tem tukaj. 

1,3 milijarde evrov za strateška digitalna področja

Evropska komisija: Evropska komisija je napovedala za 1,3 milijarde evrov naložb v strateška digitalna področja, kot so umetna inteligenca, kibernetska varnost ter digitalna znanja in spretnosti. Gre za financiranje projektov v okviru programa za digitalno Evropo (Digital Europe Programme), ki spodbuja digitalno preobrazbo EU in krepi njeno konkurenčnost. Več o tem tukaj.

Slaba komunikacija med Evropsko komisijo in Evropskim parlamentom

Politico: Evropski parlament se sprašuje, če ChatGPT opravlja naloge Evropske komisije. Slednja namreč pri dogovorih Evropskemu parlamentu podaja "robotske" odgovore, ocenjuje predsednica parlamenta Roberta Metsola. Več o tem tukaj.

Evropski poslanci pozivajo k boljši ureditvi področja umetne inteligence v EU

Euroactiv: Skupina evropskih poslancev je Evropsko komisijo pozvala, da naj ne uniči evropske zakonodaje na področju umetne inteligence z omilitvijo definicije odprtokodne umetne inteligence. Upravljalci sistemov umetne inteligence, predvsem Meta, namreč z brezplačnim dostopom vabijo uporabnike k uporabi njihovih sistemov, storitve pa jim nato na tak ali drugačen način zaračunavajo. Več o tem tukaj.

Evropska komisija želi razbremeniti upravljalce sistemov umetne inteligence

Euroactiv: Evropska komisija kljub temu, da akt o umetni inteligenci še ne velja v celoti, že razmišlja o njegovem poenostavljenju, in sicer zaradi skrbi glede prevelikih administrativnih bremen za podjetja. Komisija sicer zaenkrat uvaja le podporne mehanizme, katerih namen je olajšati izvajanje zakona in s tem pomagati evropskim podjetjem, da ujamejo korak v globalni tekmi na področju umetne inteligence. Kljub temu pa številni ocenjujejo, da bo Komisija v prihodnosti šla tudi v prenovo zakonodaje, ocenjuje Euroactiv. Več o tem tukaj.

EU bi z žrtvovanjem preglednosti na področju umetne inteligence samo izgubila

Euobserver: Komentar z naslovom Evropa z žrtvovanjem preglednosti na področju umetne inteligence ne bo nič pridobila. Avtorji komentarja opozarjajo, da EU zaradi želje po hitrejšem razvoju sistemov umetne inteligence ne sme odpraviti predpisov glede transparentnosti teh sistemov. Preglednost ne zavira razvoja, ampak je ključna zanj, poleg tega pa bi deregulacija lahko oslabila evropsko vodilno vlogo na področju digitalnih pravic in zmanjšala zaupanje javnosti v umetno inteligenco. Več o tem tukaj.

INDUSTRIJA

Proti tretjemu osnutku kodeksa o ravnanju z umetno inteligenco

SAA, Fortune in Complete Music Update: Predstavniki evropskih in svetovnih kulturnikov in kreativcev so v odprtem pismu evropske odločevalce pozvali, da umaknejo tretji osnutek kodeksa o ravnanju z umetno inteligenco, saj je popolnoma neprimeren in nesprejemljiv. Kodeks med drugim namreč ne vsebuje nobenih zavez za spoštovanje avtorsko zaščitenih del s strani upravljalcev sistemov umetne inteligence. Zato bi ti lahko še naprej oz. brez sankcij uporabljali avtorsko zaščitena dela za učenje svojih sistemov, so poudarili. O tem sta poročala tudi  časnik Fortune in portal Complete Music Update. Več o tem tukaj, tukaj in tukaj.

Regulacija umetne inteligence tudi v ospredju koalicijskih pogajanj v Nemčiji

Euroactiv: Umetna inteligenca ovira nemško koalicijsko dogovarjanje. Medtem ko nemški krščanski demokrati (CDU/CSU) zagovarjajo bolj prožno zakonodajo na področju umetne inteligence, socialdemokrati (SPD) podpirajo strožjo evropsko regulacijo in več naložb v odprtokodne rešitve. Obe stranki si sicer prizadevata za razvoj podatkovnih centrov, a se razlikujeta v pristopu in ambicijah. Več o tem tukaj.

Tudi komercialne televizije in ponudniki videa za zaščito

ACT: Evropsko združenje komercialnih televizij in ponudnikov videa na zahtevo (ACT) je v odprtem pismu pozvalo evropske odločevalce, da preučijo vpliv razvoja sistemov umetne inteligence na avtorske pravice in da ukrepajo. Združenje v pismu poudarja potrebo po celoviti zaščiti imetnikov avtorskih pravic v dobi umetne inteligence ter opozarjajo na izzive, ki jih prinaša umetna inteligenca za evropsko avdiovizualno industrijo. Več o tem tukaj.

Evropska civilna družba poziva k ureditvi področja umetne inteligence

Euroactiv: Evropska civilna družba, med katerimi je tudi Združenje evropskih potrošniških organizacij (BEUC), pozivajo Evropsko komisijo, da pripravi nova pravila glede odgovornosti na področju umetne inteligence. Po trenutnih pravilih je namreč skoraj nemogoče dokazati, da je do določene škode prišlo zaradi napačnega ravnanja upravljavca umetne inteligence. Več o tem tukaj.

Britanska vlada v nov krog pogajanj glede predloga zakona o umetni inteligenci

Politico: Britanska vlada načrtuje še en krog pogovorov s poslanci glede nove zakonodaje o umetni inteligenci. S pogovori želijo pomiriti parlamentarce, ki so zaskrbljeni zaradi učinkov predloga zakona o umetni inteligence na avtorske pravice v Združenem kraljestvu. Nekateri poslanci in tudi predstavniki ustvarjalcev namreč opozarjajo, da želi vlada z zakonom zagnati inovacije na področju umetne inteligence, in sicer na na račun pravic ustvarjalcev. Več o tem tukaj.

Umetna inteligenca prvič poustvarila mimiko govora

Cineuropa: Ustvarjalci filma UFO Sweden so s pomočjo umetne inteligence prvič prilagodili mimiko govora, s katero so poustvarili angleško izgovorjavo. Film je bil sicer posnet leta 2022, predvajali pa so ga v več kot 100 državah. UFO Sweden je znanstvenofantastični film, ki je že v švedskem jeziku dobil veliko gledalcev, vendar ta na nekaterih trgih, predvsem ZDA, kjer le malo ljudi bere podnapise, predstavlja oviro. Zdaj je bil celoten film prilagojen tako, da daje vtis, kot da bi bil prvotno posnet v angleščini.Več o tem tukaj.

Posvet o globalnih izzivih avdiovizualnih ustvarjalcev

Cineuropa: Svetovna organizacija za intelektualno lastnino (WIPO) je skupaj z nekaterimi krovnimi organizacijami ustvarjalcev, med katerimi sta tudi Evropsko združenje avdiovizualnih avtorjev (SAA) in Svetovno združenje avtorjev in skladateljev (CISAC), pripravila posvet o globalnih izzivih, ki so pred avdiovizualnimi ustvarjalci. Kot so ugotovili, so ključni izzivi hiter razvoj umetne inteligence in njeno poseganje v avtorske pravice,  uzakonitev pravičnega nadomestila z naslova uporabe del na globalni ravni in sodelovanje z odločevalci pri pripravi ustrezne zakonodaje, ki bo ščitila ustvarjalce v digitalni dobi. Več o tem tukaj.

Francoske ustvarjalce skrbijo pritiski ameriške politike in studiov na EU

Variety: Francoski ustvarjalci izražajo zaskrbljenost glede vpliva ameriških filmskih studiev in ameriške politike na evropsko filmsko industrijo. Opozarjajo, da Američani poskušajo oslabiti evropsko medijsko regulacijo, ki ščiti lokalno produkcijo in evropsko kulturno raznolikost. Zlasti jih skrbijo napadi na direktivo o avdiovizualnih medijskih storitvah. Ameriški studii in ameriška politika želijo, da se ta spremeni, s čimer bi lahko ameriške spretočne platforme obšle obveznosti, ki jih ta predvideva, med drugim tudi kvote in investicije v evropsko produkcijo. Več o tem tukaj.

Francoski filmski center poziva k evropski enotnosti pred trgovinskimi grožnjami ZDA

ScreenDaily: Namestnik direktorja francoskega filmskega centra (CNC) Olivier Henrard je ob novih ameriških grožnjah zaradi direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah, ki se dotikajo delovanja pretočnih platform, Evropejce pozval k enotnosti. Kot je dejal, mora EU pri svojih pravilih vztrajati. V skladu z direktivo bodo morale ameriške platforme v svojih katalogih imeti vsaj 30 odstotkov evropskih vsebin, države članice pa bodo lahko platformam naložile tudi druge finančne obveznosti. Več o tem tukaj. 

Ameriške pretočne platforme se bojijo novih dajatev v EU

The Hollywood Reporter: Komentar z naslovom Tisti britanski Netflix davek? To se ne bo zgodilo. Avtor v komentarju ugotavlja, da so nekateri britanski poslanci ZDA zagrozili, da bi lahko Velika Britanija zaradi Trumpovih carin obdavčila ameriške pretočne platforme, kar pa je le malo mogoče. Več o tem tukaj.

Netflix je še vedno daleč največja pretočna platforma

The Hollywood Reporter: Članek o prihodkih in dobičkih pretočnih platform v letu 2023. Največ prihodkov in dobička je predlani ustvaril Netflix, in sicer 33,7 milijarde dolarjev oz. 10,4 milijarde dolarjev. Sledijo Warner Bros, ki je ob 10,3 milijarde dolarjev ustvaril 677 milijonov dolarjev dobička, Paramount, ki je ob 7,6 milijarde dolarjev prihodkov ustvaril 497 milijona dolarjev izgube, ter NBC Universal. Ta je v letu 2023 ob 4,9 milijarde dolarjev prihodkov ustvaril 1,8 milijarde dolarjev izgube. Več o tem tukaj.

Nizozemska uspešna pri privabljanju tujih produkcij

Cineurope: Nizozemska je s finančnimi spodbudami za filmsko produkcijo med letoma 2014 in 2024 privabila za milijardo evrov investicij, kaže najnovejše poročilo nizozemskega filmskega sklada. Na vsak evro spodbude so tuje ekipe porabile 4,08 evra, od česar so imele koristi predvsem lokalne produkcijske ekipe in dobavitelji, kaže poročilo. Več o tem tukaj.

Francoski Banijay Group z največ prihodki med evropskimi producenti

Cineuropa: Analitska Hiša Mediavision je objavila podatke o poslovanju največjih evropskih produkcijskih podjetij v letu 2024. Največ prihodkov je lani ustvaril francoski Banijay Group, in sicer 3,35 milijarde evrov. Sledijo ITV Studios (2,45 milijarde evrov), Fremantle, ki je v lasti RTL Group (2,25 milijarde evrov) in BBC Studios (2,16 milijarde evrov). Več o tem tukaj.

Francozi povečujejo filmsko produkcijo

Cineurope: Francoski filmski sklad (CNC) je sporočil, da je bilo lani potrjenih 309 celovečercev, kar je 11 več kot leto prej. Naložbe v filmsko produkcijo so lani dosegle 1,44 milijarde evrov, od česar je 1,17 milijarde evrov prišlo iz Francije, 275 milijonov evrov pa iz tujine. Več o tem tukaj.

Euroimages z novimi podporami

Cineuropa: Izvršni odbor evropskega filmskega sklada Euroimages je na letošnji prvi ocenjevalni seji odločil, da bo sklad letos podprl koprodukcijo 23 celovečernih filmov, in sicer v skupni višini 7,2 milijona evrov. Več o tem tukaj.

Mesec evropskega filma se je med Evropejci dobro prijel

Cineuropa: Mesec evropskega filma, ki je bil lansiran novembra 2022, je bil dobro sprejet med deležniki. Začel je s sodelovanjem 35 organizacij v 35 državah, do leta 2024 pa je že vključil 108 partnerjev v 42 državah. Število projekcij je naraslo z 1553 (leta 2022)  na 16.140 (leta 2024). Obisk kinematografov, ki so vključeni v projekt, se je povečal iz 61.199 v letu 2022 na lanskih skoraj pol milijona. Več o tem tukaj.

Nemški trg domačega kina lani z rekordnimi prihodki

Cineuropa: Nemški trg domačega kina je lani dosegel rekordne prihodke, in sicer v višini 4,5 milijarde evrov. Gre za štiriodstotno povečanje v primerjavi z letom poprej. Več o tem tukaj.

Prvi evropski kapitalski sklad za financiranje neodvisne produkcije pridobiva vse več sredstev

Cineuropa: Evropski investicijski sklad (EIF) je sporočil, da bo skladu TGT, ki je prvi evropski kapitalski sklad za financiranje neodvisne TV in filmske produkcije, namenil 25 milijonov evrov. Sklad TGT bo sicer imel začetni kapital v višini 58 milijonov evrov. Več o tem tukaj.

Observatorij objavil  študijo o javni podpori neodvisni produkciji

Evropski avdiovizualni observatorij: Observatorij je pripravil študijo z naslovom Opredelitev neodvisne produkcije v ukrepih neposredne in posredne javne podpore. Študija preučuje, kako so neodvisni producenti filmov in avdiovizualnih del opredeljeni za namene pridobivanja javnega financiranja. Več o tem tukaj.

O gledanosti starejših filmov in o medijskem lastništvu v Evropi

Evropski avdiovizualni observatorij: Observatorij je pripravil novo poročilo, ki kaže, da so evropski kinematografih predlani predvajali 21 odstotkov filmov, ki so bili starejši od deset let, kar je zelo pomembno zaradi t. i. evropske filmske dediščine. Starejši filmi so predlani pritegnili kar 12,2 milijona gledalcev, kar predstavlja 1,5 odstotka vseh gledalcev v evropskih kinih. Omenjeni delež se od leta 2014 hitro povečuje, ugotavlja observatorij. Več o tem tukaj.

Evropski avdiovizualni observatorij: Deset največjih igralcev na evropskem avdiovizualnem trgu ustvari polovico vseh prihodkov. Največja je skupina Comcast, ki je predlani ustvarila za 15,3 milijarde prihodkov, sledijo Walt Disney (8,9 milijarde evrov), Netflix (8,1 milijarde evrov), YouTube (7,3 milijarde evrov), ARD 1 (6,9 miljarde evrov), RTL in BBC (po 6,2 milijarde evrov), Warner Bros Discovery (6,1 milijarde evrov), Canal+ (4,2 milijarde evrov) in ITV (3,9 milijarde evrov),, kaže poročilo Evropskega avdiovizualnega observatorija o medijskem lastništvu v Evropi. Več o tem tukaj.

PRAVNE ZADEVE

Britanski parlamentarci nasprotujejo »piratstvu« UI

Film Stories: Britanska vlada ne bi smela dovoliti upravljalcem sistemov umetne inteligence, da za učenje svojih sistemov brez dovoljenja imetnikov pravic uporabljajo avtorsko zaščitena dela, je sklenil odbor britanskega parlamenta za kulturo, medije in šport  (CMS). Več o tem tukaj.

AI ni primer poštene uporabe

The Bookseller: Pravna obramba upravljalcev umetne inteligence, ki temelji na izgovarjanju na izjemo z naslova t. i. pošteno uporabo (fair use), na sodiščih v Veliki Britaniji ne bo uspešna, poudarjata britanski združenji z založnikov (Publishers Association) in avtorjev (Society of Authors). S tem sta se odzvala na obrambo podjetij Meta in Anthropic, ki sta na sodišču zaradi več tožb za nezakonito uporabo knjig za šolanje sistemov umetne inteligence. Več o tem tukaj.

Najnovejša študija univerze Cornell

Cornell University Arxiv: Študija univerze Cornell kaže, da po avtorskem pravu za upravljalce umetne inteligence ne velja oprostitev odgovornosti zaradi uveljavljanja izjeme z naslova poštene uporabe. Več o tem tukaj.

OpenAI želi zakonodajno izjemo za uporabo avtorsko zaščitenih vsebin

OpenAI: OpenAI britanski vladi, ki pripravlja zakonodajo s področja umetne inteligence, predlaga, naj ne uvede modela "opt-out", temveč zakonodajno izjemo, ki bi omogočala uporabo avtorsko zaščitenih vsebin za šolanje umetne inteligence. V podjetju opozarjajo, da bi lahko zahteve po večji preglednosti in licenciranju zavrle inovacije ter zmanjšale privlačnost britanskega trga. Namesto omejevanja naj Združeno kraljestvo sprejme politike, ki podpirajo razvoj umetne inteligence in gospodarsko rast, pravijo. Več o tem tukaj.

Google za bolj pravičen pristop, tudi za licenciranje

GoogleBlog: Google se medtem zavzema za uravnotežen pristop k uporabi avtorsko zaščitenih vsebin pri šolanju umetne inteligence. Poiskati moramo rešitve, ki bodo spoštovale pravice ustvarjalcev in omogočale tehnološki napredek. V Google med drugim tudi predlagajo uvedbo modelov licenciranja, ki bi omogočili pravično nadomestilo za uporabo vsebin. Več o tem tukaj.

Iskanje ravnotežja med razvojem umetne inteligence in avtorskimi pravicami

IP Watch Dog: Komentar z naslovom Umetna inteligenca in intelektualna lastnina v Hollywoodu: Iskanje ravnotežja na pragu nove ustvarjalne generacije. Avtor v komentarju poudarja, da morajo deležniki v Hollywoodu, od ustvarjalcev, sindikatov, studiov, tehnoloških strokovnjakov in do zakonodajalcev, oblikovati novo "ravnotežje", ki bo spobujalo inovacije na področju umetne inteligence, hkrati pa spoštovalo avtorske pravice.. Več o tem tukaj.

Ameriški založniki nadaljujejo pravni boj z OpenAI in Microsoftom

AIFray: Komentar o tem, da je sodišče v New Yorku dovolilo nadaljevanje postopka zoper podjetji OpenAI in Microsoft, ki jih zaradi kršitve avtorskih pravic toži časopis New York Times. Sodnik je sicer zavrnil nekatere zahtevke tožnika, kar je delna zmaga OpenAI in Microsofta, vendar pa je odločil, da se bo obravnava glede kršitev avtorskih pravic nadaljevala. Primer, ki je zdaj združen z več podobnimi tožbami avtorjev in založnikov, bi lahko pomembno vplival na pravni okvir za uporabo zaščitenih vsebin pri šolanju umetne inteligence, ugotavlja avtor. Več o tem tukaj. 

Britanski avtorji zgroženi nad Meto

Sky News: Britanski literati so zgroženi nad odkritjem, da so tudi njihova dela v Metini knjižnici LibGen, ki velja za t.i. sivo knjižnico. Meta je namreč za učenje svojega sistema umetne inteligence uporabila avtorsko zašččitena dela in jih uvrstila v omenjeno knjižnico. Meta te trditve zavrača. Več o tem tukaj.

Primerjava  UI zakonodaj

Vwv: Portal Vwv je pripravil primerjalno analizo obstoječe zakonodaje in predlogov zakonodaje s področja umetne inteligence v Veliki Britaniji, EU, ZDA in na Japonskem. Več o tem tukaj.

Italijanski AGCOM izdal prvi dovoljenji za t. i. FAST kanale

Evropski avdiovizualni observatorij, Iris; Italijanski regulator, pristojen za komunikacije, AGCOM je izdal prvi dovoljenji za zagotavljanje avdiovizualnih medijskih storitev prek alternativnih komunikacijskih omrežij podjetju Fast Channel Network, in sicer za programa Soap Latino in Soap Turco. Gre za brezplačna televizijska programa, ki sodita med t. i. FAST kanale (Free Ad-Supported Streaming Television – brezplačna pretočna televizija, financirana z oglasi). Ti kanali delujejo prek internetnega protokola in so zato dostopni izključno prek televizijskih sprejemnikov, ki so povezani z internetom. Več o tem tukaj.

Pravni postopki, povezani z evropsko direktivo o avtorski in sorodnih pravicah

Kluwer Copyright Blog: Blog je pripravil seznam odmevnejših pravnih postopkov, povezanih z evropsko direktivo o avtorski in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu. Prednjačijo odločitve Sodišča EU. Več o tem tukaj.

Vprašanja skupnega lastništva avtorskih pravic naj bodo v pristojnosti nacionalnega prava

The IPKat: Generalni pravobranilec Sodišča Evropske unije je v svojem mnenju v zadevi Chabrol sodišče pozval, da razsodi, da vprašanja skupnega lastništva avtorskih pravic ostajajo v pristojnosti nacionalnega prava, saj pravo EU ne ureja postopkovnih pravil uveljavljanja pravic v primeru več lastnikov. Primer izhaja iz spora med dediči režiserja Clauda Chabrola in scenarista Paula Gégauffa ter distributerjem, v katerem so dediči trdili, da je prišlo do kršitve avtorskih pravic pri uporabi del pokojnih ustvarjalcev. Distributer je temu nasprotoval, poleg tega pa tudi trdil, da niso vsi soavtorji vključeni v tožbo, kot to zahteva francoski zakon. Pariško sodišče je zato zaprosilo Sodišče EU za mnenje o skladnosti te nacionalne določbe z zakonodajo EU, zlasti glede na direktivo o avtorski in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu ter Listino EU o temeljnih pravicah. Več o tem tukaj.

Nemški ustvarjalci dokumentarnih filmov in reportaž z višjimi nadomestili

Copyright Initiative: Nemško združenje režiserjev (AG DOK) in nemška zveza producentov sta se z medijsko hišo ZDF dogovorila o novi pogodbi, ki predvideva višje pravično nadomestilo za ustvarjalce dokumentarnih filmov in reportaž. Več o tem tukaj.

ČLANSKI KOTIČEK SAA

Izbor zanimivih novic s spletnih strani evropskih kolektivnih organizacij, med katerimi so tudi tri novice AIPA, in sicer V parlamentu o uveljavljanju pravic iz avtorske zakonodaje,  AV ustvarjalci pozivajo k spoštovanju zakonodaje in 5 let Pekinške pogodbe – ključni korak k varstvu pravic izvajalcev.

NAPOVED DOGODKOV:

Evropski parlament vabi k prijavi za udeležbo na slovesnosti ob podelitvi evropske filmske nagrade občinstva lux 2025. Za nagrado se poteguje pet finalistov: Žival, Dahomey, Tok, Prestreženi ter Julie molči, podelitev pa bo 29. aprila v dvorani Hemicycle Evropskega parlamenta v Bruslju. Več o tem tukaj.