AEPO-ARTIS svari pred dobesednim prenosom direktiv

Združenje evropskih organizacij izvajalcev (AEPO-ARTIS) je pred dnevi pozvalo odločevalce v državah članicah EU, da čim prej ustrezno implementirajo leta 2019 sprejeti direktivi, in sicer direktivo o določitvi pravil glede izvrševanja avtorske in sorodnih pravic na področju nekaterih spletnih prenosov radiodifuznih organizacij in retransmisije televizijskih ter radijskih programov in direktivo o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu.

Pri tem je ključno, da države implementirajo 17. in 18. člen direktive o avtorskih pravicah tako, da bodo avtorji in izvajalci prejemali primerno in pravično nadomestilo iz naslova uporabe svojih del na spletu oz. platformah za izmenjavo datotek.

Razlog za vnovičen poziv AEPO-ARTIS je drugi opomin, ki ga je v zvezi z omenjenima direktivama poslala Evropska komisija poslala vsem zamudnicam, tudi Sloveniji. Opozorjene države imajo zdaj dva meseca, da zahteve izpolnijo, sicer lahko komisija sproži postopek pred Sodiščem EU.

AEPO-ARTIS in 650.000 izvajalcev, ki jih zastopajo članice združenja, med katerimi je tudi AIPA, podpirajo napore Evropske komisije in Evropskega parlamenta za takojšen prenos direktiv. Cilj obeh direktiv je posodobiti pravila EU o avtorskih pravicah in omogočiti potrošnikom, distributerjem medijev in ustvarjalcem, da kar najbolje izkoristijo enotni digitalni trg. Reforma spletnega okolja, od katerega so izvajalci vse bolj odvisni, je nujno potrebna. Direktiva o avtorskih pravicah (uvodne izjave 3, 72–73) in direktiva o spletnem oddajanju in retransmisiji (uvodne izjave 4, 15 in 18) sta zelo jasni: nove oblike spletne uporabe morajo bit vir dohodka za vse imetnike pravic.

Pozivi, da hitri prenos ne sme iti na račun zaščite izvajalcev, se nanaša predvsem na nujnost implementacije 18. člena direktive o avtorskih pravicah, ki predvideva načelo ustreznega in sorazmernega plačila za izvajalce. V AEPO-ARTIS so prepričani, da bodo ustvarjalci dobivali nadomestila le, če bodo države članice v zakonu predpisale neodpovedljivo pravico do nadomestila. Ta mehanizem za določene vrste uporabe sicer že obstaja v vseh državah članicah EU, le redki pa so ga uveljavili za uporabo na spletu.

Podobno velja tudi za 17. člen direktive o avtorskih pravicah. Čeprav se s to določbo velike platforme, kot so Youtube, Facebook in TikTok, ne bodo več mogle skrivati za "varnim pristanom" direktive o e-trgovini, ta vseeno ne zagotavlja nobenega zagotovila, da bodo prihodke delile z izvajalci. Zato je tudi na tem področju zakonsko določena neodpovedljiva pravica do nadomestila, ki je kolektivno upravljana, najboljša oz. edina rešitev. Le tako bodo ustvarjalci tudi v resnici dobili ustrezno in sorazmerno plačilo, ocenjujejo v AEPO - ARTIS, kjer se v zvezi s tem sklicujejo na nemško zakonodajo in belgijski osnutek zakona.

V združenju tudi opozarjajo, da bi morali odločevalci pri prenosu direktive o spletnem oddajanju in retransmisiji paziti tudi na to, da se obstoječi mehanizmi, ki izvajalcem omogočajo, da zahtevajo plačilo od končnih uporabnikov prek svoje kolektivne organizacije, razširijo tudi na vse nove oblike uporabe del, saj namen direktive prav gotovo ni, da bi ustvarjalci del ostali brez plačila.

"Edini izgovor za zamudo je lahko le iskanje najboljših dodatnih ukrepov za zaščito izvajalcev v spletnem okolju, od katerega so vse bolj odvisni. Hitenje zamudnic in dobeseden prenos direktiv pa bi bila klofuta vsem evropskim izvajalcem. Imetniki so v preteklih letih podali številne utemeljene in s pravno znanostjo podprte argumente, vse možnosti so znane, zdaj je vse odvisno le od pravilne izbire posameznih držav," poudarjajo v AEPO - ARTIS.

Tudi v AIPA odločevalce že leta opozarjamo, da lahko le s pravičnimi nadomestili za avdiovizualne ustvarjalce ohranjamo njihovo nadaljnje delo ter razvoj slovenske kulture. Kot smo večkrat poudarili, zamuda pri implementaciji vidimo tudi kot priložnost, da predlagatelj ponovno pozorno preuči tako vsebino implementacije v tistih državah, ki so direktivo že prenesle, kot ponovno prebere številna strokovna gradiva in predloge, ki so jih podale stanovske organizacije, ter ustrezno pripravi predloge za spremembo zakonodaje. Ta pa mora slediti izzivom digitalne dobe, saj se dogajanje z veliko hitrostjo seli na spletu.

Vse zgoraj navedeno je bilo intenzivno prediskutirano tudi na regionalni konferenci avdiovizualnih izvajalcev, ki so jo pred dnevi v Ljubljani pripravili AEPO-ARTIS, Društvo slovenskih avdiovizualnih igralcev (DSI) in  AIPA.

Eden od predavateljev Jose Maria Montes je še posebej izpostavil, da je kolektivno uveljavljanje pravic prav gotovo najprimernejši mehanizem ne samo za igralce, temveč tudi za filmske producente in sicer za slednje povsod tam, kjer prihaja do t.i. sekundarne uporabe del (lokali, trgovine, kabelska retransmisija…). Za prav tako uveljavljanje (in dopolnitev dovoljenja) si AIPA prizadeva že od leta 2011 dalje. Nazadnje je AIPA oddala vlogo pred letom dni, s strani odločevalca pa (še) ni dobila povratne informacije.

In to kljub temu, da je slovenski avdiovizualni sektor z izredno visoko dodano vrednostjo eden od stebrov slovenskega gospodarstva in je tudi odlično orodje za promocijo Slovenije. Vse to in še več je predstavljeno v Študiji državnih podpor ter ekonomskih in fiskalnih učinkov avdiovizualne industrije v Sloveniji, ki jo je pripravil Deloitte Slovenija.

Če želimo, da bodo slovenski ustvarjalci še naprej uspešni, mora država zagotoviti ustrezno pravno okolje. In prav to je eden od postulatov omenjenih direktiv, ki sta jasni: država mora preučiti stanje in zagotoviti TISTE MEHANIZME, KI BODO ZAGOTOVILI PRIMERNA IN PRAVIČNA NADOMESTILA.

Kot je bilo večkrat jasno izpostavljeno na posvetu prejšnji teden, lahko zgoraj omenjeno v Sloveniji zagotovimo z neodpovedljivo pravico, ki je kolektivno upravljana. Prenos direktiv v tej smeri pa bo jasen signal države, da ji ni vseeno za avdiovizualni sektor in ustvarjalce.