AIPA na 25. FSF

Slovenska avtorska zakonodaja je po implementaciji direktive o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu ena najboljših na svetu, še vedno pa ostaja prostor za izboljšave, predvsem na področju namenskih skladov. Kljub temu so avdiovizualni ustvarjalci z zakonodajo zadovoljni, je bila rdeča nit posveta, ki je potekal v četrtek 27.10. in za katerega je kot strokovni spremljevalni dogodek Festivala slovenskega filma poskrbela AIPA.

V uvodnem delu posveta je Gregor Štibernik izpostavil, da se je Slovenija z novo zakonodajo pridružila državam, kot so Španija, Italija, Poljska, Francija, Švica in Belgija, ki so svojim avdiovizualnim avtorjem zagotovile odlično zaščito pravic, vključno z nadomestili za uporabo AV del na spletu.

V uvodnem delu posveta je Gregor Štibernik, direktor AIPA, izpostavil, da je sedaj ključnega pomena, da AIPA, ki že 12 let kolektivno zastopa igralce, producente in soavtorje AV del, čim prej dobi dovoljenja za nove pravice, da bo lahko zbirala in delila nadomestila, ki po novi zakonodaji pripadajo ustvarjalcem.

Predsednik Zveze društev slovenskih filmskih ustvarjalcev Klemen Dvornik je ob tem dejal, da si lahko slovenski avdiovizualni ustvarjalci s sprejemom novele zakona o avtorski in sorodnih pravicah ter novele zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic obetajo boljše čase.

"Avdiovizualni ustvarjalci so bili vrsto let prikrajšani za nadomestila, ki so jih dobivali njihovi glasbeni kolegi, z novo zakonodajo pa se je obseg pravic močno povečal. To pomeni, da bo lahko AIPA zbrala in razdelila več nadomestil," je poudaril.

Z novo zakonodajo so zadovoljni tudi producenti in igralci. Kot je dejala podpredsednica Društva slovenskih avdiovizualnih igralcev (DSI) Maja Sever, so igralci končno dobili pravice, ki so jih dolga leta uživali drugi umetniki.

"Igralci smo bili vrsto let povsem brez pravic, pred kratkim pa smo le začeli dobivati nadomestila z naslova privatnega kopiranja," je dejala. Zdaj so dobili nove pravice, ki bodo igralcem omogočile boljše življenje in lažje ustvarjanje, saj so glede pravic končno izenačeni s kolegi glasbeniki, je poudarila.

Producent Daniel Hočevar je tudi izpostavil dejstvo, da se z novo zakonodajo izboljšuje tudi položaj producentov.

"Producenti so bili, podobno kot drugi avdiovizualni ustvarjalci, vrsto let prikrajšani za pravice. Mislim, da smo zaradi neustrezne zakonodaje izgubili na desetine milijonov evrov. Zdaj naj bi se razmere izboljšale, čeprav bi lahko zakonodaja predvidela tudi ustreznejše namenske sklade, ki so nujni za nadaljnji razvoj panoge," je poudaril.

S tem so se strinjali tudi ostali sogovorniki, ki so ocenili, da bi z namenskim skladi, ki ne bi bili togo namenjeni zgolj fizičnim osebam, lažje ustvarili ustreznejše pogoje za razvoj in promocijo avdiovizualnih del. Ob tem bi lahko tudi financirali napore za večjo prepoznavnost slovenskih avdiovizualnih del, na primer z nastopi na različnih festivalih, sejmih, kar bi bilo tudi odlično za prepoznavnost Slovenije, tudi kot filmske destinacije.

Namenski skladi, ki bodo poleg fizičnih oseb podpirali tudi projekte, so nujni, če želimo nadaljnji razvoj sektorja, so ocenili.

Vir: STA