Spletno piratstvo se je lani zvišalo za več kot 15 odstotkov

Globalna uporaba nelegalih oz. piratskih vsebin na spletu se je lani v primerjavi z letom 2020 zvišala za 15,2 odstotka, je v raziskavi ugotovila mednarodna organizacija za boj proti spletnemu piratstvu MUSO. Kot so sporočili, so uporabniki lani globalno opravili 182 milijard dostopov do nelegalnih vsebin, od česar je skoraj 113 milijard dostopov oz. 63 odstotkov vseh odpadlo na TV vsebine (igrane serije, risanke in športne dogodke) in filme. Preostanek so predstavljali nelegalni dostopi do glasbenih vsebin, publikacij, programske opreme, ipd.

Raziskava je tudi pokazala, da se je na področju TV vsebin, ki predstavljajo polovico vseh dostopov oz. 91,6 milijarde "zadetkov", najbolj povečalo povpraševanje po serijah, precej pa zmanjšalo povpraševanje do športnih vsebin. Razlog je seveda pandemija covid-19, zaradi katere so bili številni športni dogodki odpovedani, povpraševanje po serijah (in filmih) pa povečalo, poudarjajo v MUSO.

Uporabniki so lani do nelegalnih filmskih vsebin opravili 20,4 milijarde dostopov, kar je za 31 odstotkov več kot v letu poprej. Več kot 52 odstotkov uporabnikov je do filmov dostopalo prek nelegalnih streaming spletnih strani, 23,5 odstotka prek spletnih strani za izmenjavo podatkov in 22,4 odstotka prek torrentov.

Največ so po nelegalnih TV vsebinah tudi lani posegali prebivalci ZDA. Sledijo jim prebivalci Rusije, Kitajske, Brazilije, Velike Britanije, Kanade, Ukrajine, Turčije, Mehike in Francije. Največ so do nelegalnih filmskih vsebin posegali v Indiji, sledijo ZDA, Turčija, Brazilija, Kitajska, Rusija, Francija, Pakistan, Iran in Španija.

Lanski podatki za Slovenijo niso znani, vendar smo v AIPA prepričani, da se je obseg spletnega piratstva v Sloveniji v času, ko se je država zaprla, drastično povečal. Kot kažejo podatki MUSO za pretekla leta, v Sloveniji (v "normalnih časih") letno v povprečju zabeležimo za več kot 110 milijonov dostopov do nelegalnih oz. piratskih vsebin. To pomeni, da je vsak od 1,5 milijona slovenskih uporabnikov interneta opravil skoraj 75 obiskov do povezav s piratskimi vsebinami oz. vsaj enkrat na manj kot pet dni.

Da je Slovenija "dežela spletnih piratov", je potrdila tudi predlanska raziskava Urada EU za intelektualno lastnino (EUIPO). Kar 17 odstotkov uporabnikov spleta je v raziskavi priznalo, da posegajo po piratskih vsebinah, kar je največ v EU, takoj za Luksemburgom, kjer je tako početje priznalo 18 odstotkov uporabnikov spleta. V Grčiji, na Poljskem in v Italiji je takih le šest odstotkov uporabnikov, v Romuniji pa štirje odstotki.

V AIPA, ki je tudi članica Združenja imetnikov pravic, smo že večkrat opozorili, da v Sloveniji ni sistemskega boja proti spletnemu piratstvu. Da bi dolgoročno rešili težave s spletnim piratstvom, bi morali slediti trem pristopom, in sicer (a) omogočiti dostop do legalnih vsebin (teh je zdaj v Sloveniji res veliko), (b) poučiti uporabnike glede negativnih vplivov zaradi piratstva in (c) sprejeti globalno protipiratsko zakonodajo, ki bi zajemala široko področje delovanja, od blokiranja piratskih spletnih strani do lažjega in hitrejšega pregona storilcev. S tem bi zaščitili tudi slovenske ustvarjalce, ki so zaradi izbruha koronavirusa (tako kot vsi svetovni ustvarjalci) znašli v socialni in finančni stiski, in sicer brez konkretne pomoči Slovenije in EU.

Ob tem odločevalce znova pozivamo, da uredijo vsaj legalni del trga in čim prej implementirajo direktivo o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu, skupaj z vsemi mehanizmi, ki bodo avdiovizualnim ustvarjalcem zagotovili pravično nadomestilo z naslova uporabe njihovih del na spletu. Tak sistem so že vzpostavili v Belgiji, Franciji, Estoniji, Italiji, Španiji in Švici, kjer avdiovizualni ustvarjalci s pomočjo kolektivnih organizacij prejemajo nadomestila. To ni dobro zgolj za ustvarjalce, ampak ohranja tudi zdrav razvoj industrije in kulture.