Ameriška podjetja obvladujejo velik del evropskega avdiovizualnega trga

Datum objave: 06.06.2024

Stoterica največjih avdiovizualnih podjetij v Evropi je predlani ustvarila za več kot 145 milijard evrov prihodkov, od tega je na 20 največjih igralcev odpadlo 73 odstotkov omenjenega zneska, ugotavlja Evropski avdiovizualni observatorij. V poročilu o lastništvu in koncentraciji na evropskem avdiovizualnem trgu še izpostavljajo, da ameriški medijski giganti prevladujejo na trgu. Med dvajseterico največjih po prihodkih je kar sedem ameriških, po število naročnikov kar osem. Podjetja iz ZDA oz. njihove evropske podružnice obvladujejo sam vrh lestvic, saj zasedajo prva tri mesta na lestvici prihodkov, na področju naročnin pa kar prvih pet mest.

Comcast z najvišjimi prihodki

Največ prihodkov je na evropskem avdiovizualnem trgu predlani ustvarila družba Comcast Europe, in sicer 20,5 milijarde evrov. Sledita še dva ameriška ponudnika, Netflix (8,7 milijarde evrov) in Walt Disney (osem milijard evrov). Trojici sledita nemški družbi RTL (7,22 milijarde evrov) in ARD (6,96 milijarde evrov), britanski BBC (6,62 milijarde evrov) in francoski Canal Plus (5,87 milijarde evrov). Lestvico prvih deset zaključujejo ameriški Warner Bros (5,3 milijarde evrov), britanski ITV (4,37 milijarde evrov) in nemški ProSiebenSat1 (4,16 milijarde evrov).

Netflix z daleč največ naročniki

Po številu naročnikov je trdno na prvem mestu Netflix. Ta je imel predlani kar 71 milijonov naročnikov, kar je znašalo slabo tretjino celotnega SVOD trga. Sledijo mu še štirje ameriški ponudniki, in sicer Amazon Prime (44,3 milijona SVOD naročnikov), Walt Disney (32,3 milijona SVOD naročnikov) in Comcast. Slednji je imel skupaj 23,6 milijona naročnikov, in sicer 18,3 milijona na področju plačljive televizije, 5,3 milijona pa na področju SVOD. Deseterico z največ naročniki zaključujejo Warner Bros (14,6 milijona SVOD naročnikov), Canal Plus (9,5 milijona naročnikov plačljive TV in 1,5 milijona SVOD), Paramount (10,7 milijona naročnikov SVOD), Apple TV ( 8,65 milijona naročnikov SVOD), Viaplay (498.000 naročnikov plačljive TV in 7,1 milijona naročnikov SVOD) in DAZN (6,8 milijona naročnikov SVOD).

Prihodki pretočnih platform so se v obdobju 2016-2022 zvišali kar za šestkrat

Prihodki stoterice so predlani rasli dvakrat hitreje kot prihodki trga, pa tudi precej hitreje od rasti inflacije, ugotavlja observatorij. Glede na leto 2016, ko je observatorij začel s spremljanjem trga, so se skupni prihodki 100 največjih podjetij zvišali za 23 odstotkov. Najhitreje so rasli prihodki ponudnikov SVOD, ki so se v primerjalnem obdobju zvišali za šestkrat.

AIPA: Pravila igre morajo biti enaka za vse

V AIPA nas izsledki poročila ne presenečajo. Kot smo večkrat poudarili, so pretočne platforme nesporne zmagovalke pandemije covid-19. "V času zaprtja družbe so na globalni ravni dobile več sto milijonov novih naročnikov," poudarja direktor AIPA Gregor Štibernik in dodaja: "Podpiramo razvoj panoge in trga, vendar je treba z zakonsko podlago za vse postaviti enaka pravila igre. Tu gre za vprašanje plačevanja ustreznih davkov. Platforme prihodke in dobičke ustvarjajo v evropskih državah, vprašanje pa je, kje in kako se plačujejo davčne obveznosti. Med nujnimi ukrepi sta tudi uzakonitev pravičnega nadomestila z naslova uporabe del na ravni celotne EU in uzakonitev obveznosti investicij za vse platforme videa na zahtevo na ravni EU."

Slovenija primer dobre prakse pri nadomestilih, na naložbene obveznosti smo pozabili

Slovenija je predlani z novelama zakona o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP) in zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (ZKUASP) dobila eno najsodobnejših zakonodaj s področja kolektivnega upravljanja pravic na svetu, ki ustvarjalcem zagotavlja tudi nadomestila z naslova uporabe njihovih del. "Tu smo primer dobre prakse na globalni ravni, na področju obveznosti investicij pa je Slovenija povsem na repu. AVMS direktiva je bila prenešena zelo površno, da ne rečem slabo. Ključni deležniki avdiovizualne industrije, med katere sodijo tudi platforme videa na zahtevo, k produkciji slovenskih del tako trenutno ne prispevajo sredstev, k temu pa jih ne zavezuje niti nobena zakonska obveznost," pravi Štibernik.

Implementacija AVMSD direktive je bila priložnost za naložitev obveznosti investiranja

Slovenija v nasprotju s številnimi državami EU namreč ni implementirala direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah (AVMS) na način, da bi tovrstnim tujim platformam naložila obveznost investicije v državi delovanja. "Neurejenost izvenproračunskih sredstev vodi k finančni podhranjenosti slovenske avdiovizualne industrije in njeni še večji odvisnosti od proračunskih sredstev. Zato je nujno, da zakonodajalec čim prej uzakoni obveznosti domačih in tujih deležnikov v obliki investicij ali vplačil v namenski sklad, kot alternativno, v določenem odstotku od njihovih letnih prihodkov," je še poudaril Štibernik.

 Stoterica največjih avdiovizualnih podjetij v Evropi je predlani ustvarila za več kot 145 milijard evrov prihodkov, od tega je na 20 največjih igralcev odpadlo 73 odstotkov omenjenega zneska, ugotavlja Evropski avdiovizualni observatorij. V poročilu o lastništvu in koncentraciji na evropskem avdiovizualnem trgu še izpostavljajo, da ameriški medijski giganti prevladujejo na trgu. Med dvajseterico največjih po prihodkih je kar sedem ameriških, po število naročnikov kar osem. Podjetja iz ZDA oz. njihove evropske podružnice obvladujejo sam vrh lestvic, saj zasedajo prva tri mesta na lestvici prihodkov, na področju naročnin pa kar prvih pet mest.

Comcast z najvišjimi prihodki

Največ prihodkov je na evropskem avdiovizualnem trgu predlani ustvarila družba Comcast Europe, in sicer 20,5 milijarde evrov. Sledita še dva ameriška ponudnika, Netflix (8,7 milijarde evrov) in Walt Disney (osem milijard evrov). Trojici sledita nemški družbi RTL (7,22 milijarde evrov) in ARD (6,96 milijarde evrov), britanski BBC (6,62 milijarde evrov) in francoski Canal Plus (5,87 milijarde evrov). Lestvico prvih deset zaključujejo ameriški Warner Bros (5,3 milijarde evrov), britanski ITV (4,37 milijarde evrov) in nemški ProSiebenSat1 (4,16 milijarde evrov).

Netflix z daleč največ naročniki

Po številu naročnikov je trdno na prvem mestu Netflix. Ta je imel predlani kar 71 milijonov naročnikov, kar je znašalo slabo tretjino celotnega SVOD trga. Sledijo mu še štirje ameriški ponudniki, in sicer Amazon Prime (44,3 milijona SVOD naročnikov), Walt Disney (32,3 milijona SVOD naročnikov) in Comcast. Slednji je imel skupaj 23,6 milijona naročnikov, in sicer 18,3 milijona na področju plačljive televizije, 5,3 milijona pa na področju SVOD. Deseterico z največ naročniki zaključujejo Warner Bros (14,6 milijona SVOD naročnikov), Canal Plus (9,5 milijona naročnikov plačljive TV in 1,5 milijona SVOD), Paramount (10,7 milijona naročnikov SVOD), Apple TV ( 8,65 milijona naročnikov SVOD), Viaplay (498.000 naročnikov plačljive TV in 7,1 milijona naročnikov SVOD) in DAZN (6,8 milijona naročnikov SVOD).

Prihodki pretočnih platform so se v obdobju 2016-2022 zvišali kar za šestkrat

Prihodki stoterice so predlani rasli dvakrat hitreje kot prihodki trga, pa tudi precej hitreje od rasti inflacije, ugotavlja observatorij. Glede na leto 2016, ko je observatorij začel s spremljanjem trga, so se skupni prihodki 100 največjih podjetij zvišali za 23 odstotkov. Najhitreje so rasli prihodki ponudnikov SVOD, ki so se v primerjalnem obdobju zvišali za šestkrat.

AIPA: Pravila igre morajo biti enaka za vse

V AIPA nas izsledki poročila ne presenečajo. Kot smo večkrat poudarili, so pretočne platforme nesporne zmagovalke pandemije covid-19. "V času zaprtja družbe so na globalni ravni dobile več sto milijonov novih naročnikov," poudarja direktor AIPA Gregor Štibernik in dodaja: "Podpiramo razvoj panoge in trga, vendar je treba z zakonsko podlago za vse postaviti enaka pravila igre. Tu gre za vprašanje plačevanja ustreznih davkov. Platforme prihodke in dobičke ustvarjajo v evropskih državah, vprašanje pa je, kje in kako se plačujejo davčne obveznosti. Med nujnimi ukrepi sta tudi uzakonitev pravičnega nadomestila z naslova uporabe del na ravni celotne EU in uzakonitev obveznosti investicij za vse platforme videa na zahtevo na ravni EU."

Slovenija primer dobre prakse pri nadomestilih, na naložbene obveznosti smo pozabili

Slovenija je predlani z novelama zakona o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP) in zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (ZKUASP) dobila eno najsodobnejših zakonodaj s področja kolektivnega upravljanja pravic na svetu, ki ustvarjalcem zagotavlja tudi nadomestila z naslova uporabe njihovih del. "Tu smo primer dobre prakse na globalni ravni, na področju obveznosti investicij pa je Slovenija povsem na repu. AVMS direktiva je bila prenešena zelo površno, da ne rečem slabo. Ključni deležniki avdiovizualne industrije, med katere sodijo tudi platforme videa na zahtevo, k produkciji slovenskih del tako trenutno ne prispevajo sredstev, k temu pa jih ne zavezuje niti nobena zakonska obveznost," pravi Štibernik.

Implementacija AVMSD direktive je bila priložnost za naložitev obveznosti investiranja

Slovenija v nasprotju s številnimi državami EU namreč ni implementirala direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah (AVMS) na način, da bi tovrstnim tujim platformam naložila obveznost investicije v državi delovanja. "Neurejenost izvenproračunskih sredstev vodi k finančni podhranjenosti slovenske avdiovizualne industrije in njeni še večji odvisnosti od proračunskih sredstev. Zato je nujno, da zakonodajalec čim prej uzakoni obveznosti domačih in tujih deležnikov v obliki investicij ali vplačil v namenski sklad, kot alternativno, v določenem odstotku od njihovih letnih prihodkov," je še poudaril Štibernik.

[ {image : "/media/uploads/animation/srBBcMxyri.jpg", title : "Žica;Režija: Tiha Gudac;OFF World/URGH! (2021)" }, {image : "/media/uploads/animation/qW_vixhBTuLKJ.jpg", title : "Nekoč so bili ljudje (2021);Režija: Goran Vojnović;Arsmedia (2021)" }, {image : "/media/uploads/animation/xpqzvvLR9Oku.jpg", title : "Zgodovina ljubezni;Režija: Sonja Prosenc;Monoo (2018)" }, {image : "/media/uploads/animation/5nNIF95NJEvL.jpg", title : "Ne pozabi dihati;Režija: Martin Turk;Bela film (2019)" }, {image : "/media/uploads/animation/2HMTZwXpJHqd.jpg", title : "Spacapufi;Režija: Jaka Ivanc;Strup produkcija (2021)" }, {image : "/media/uploads/animation/RSlwCIYpgC.jpg", title : "Jezdeca;Režija: Dominik Mencej;Staragara (2022)" }, {image : "/media/uploads/animation/8RlFNuWJflATX.jpg", title : "LGBT_SLO_1984;Režija: Boris Petkovič;Zavod Kineki (2022)" }, {image : "/media/uploads/animation/kKPlQ2lSPX.jpg", title : "Vesolje med nami;Režija: Rahela Jagrič Pirc;Arsmedia (2021)" }, {image : "/media/uploads/animation/MLr5935I2Cwh.jpg", title : "Prasica, slabšaln izraz za žensko;Režija: Tijana Zinajić;December (2021)" }, {image : "/media/uploads/animation/IcCMwWabbDDF9.jpg", title : "A ti mene vidiš?;Režija: Jan Cvitkovič;Zavod Solsticij (2022)" }, {image : "/media/uploads/animation/z_QO4GQn5F.jpg", title : "Legenda o zlatorogu;Režija: Lea Vučko;Octopics (2022)" }, {image : "/media/uploads/animation/HW2NqBQGAZfRi.jpg", title : "Odpuščanje;Režija: Marija Zidar;Vertigo (2021)" }, {image : "/media/uploads/animation/D6Da8_YOtQmFP.jpg", title : "Inventura;Režija: Darko Sinko;December (2021)" }, {image : "/media/uploads/animation/aF3ZJBnTLCEq5XH.jpg", title : "Septembrska klasa;Režija: Igor Šterk;A.A.C. Productions (2022)" }, {image : "/media/uploads/animation/2byxsgm50sn5oV0.jpg", title : "Tako se je končalo poletje;Režija: Matjaž Ivanišin;Staragara (2022)" }, {image : "/media/uploads/animation/Dkl6TTjNIMYJb.jpg", title : "Iskre v času;Režija: Jurij Gruden;Senca Studio (2021)" }, {image : "/media/uploads/animation/7RMyTbu7gjT.jpg", title : "Beli bojevnik v črni obleki;Režija: Maja Weiss;Bela film (2021)" }, {image : "/media/uploads/animation/72nTb3FJr3G7C.jpg", title : "Polsestra;Režija: Damjan Kozole;Vertigo (2019)" }, {image : "/media/uploads/animation/1oIrrLJYgJSckX.jpg", title : "Zastoj;Režija: Vinko Moderndörfer;Forum Ljubljana (2021)" }, {image : "/media/uploads/animation/s22spefONAhEjuW.jpg", title : "Kapa;Režija: Slobodan Maksimović;Senca Studio (2022)" }, {image : "/media/uploads/animation/k1adCnn3PHaO.jpg", title : "Jaz sem Frenk;Režija: Metod Pevec;Vertigo (2018)" }, {image : "/media/uploads/animation/CDIYMZmwKn.jpg", title : "Orkester;Režija: Matevž Luzar;Gustav Film (2021)" }, {image : "/media/uploads/animation/uxJrm9pWck.jpg", title : "Verschwinden / Izginjanje;Režija: Andrina Mračnikar;Vertigo (2022)" }, ]