CISAC: potrebna je le politična volja

Sistem nadomestil za privatno kopiranje in drugo lastno reprodukcijo, ki predvideva plačilo nadomestila ob uvozu ali prodaji nosilcev in/ali naprav z možnostjo shranjevanja zaščitenih del, učinkovito deluje v kar 21 državah EU. Vendar pa med njimi, žal, ni Slovenije, saj Urad RS za intelektualno lastnino (UIL) še vedno ni izdal dovoljenja za kolektivno upravljanje te pravice. To Slovenijo, ki je edina država na svetu, kjer imamo tovrstno pravico uzakonjeno, višino nadomestil je določila vlada sama, uvršča nekam med države Afrike in Azije.

Sistem dajatev za privatno kopiranje namreč postaja v digitalnem obdobju čedalje pomembnejši, saj je privatno kopiranje po zaslugi spleta in novih naprav z vse večjimi pomnilniškimi zmogljivostmi (npr. mobilnih telefonov) vse bolj razširjeno. In ta trend se bo nadaljeval! Kot kaže raziskava Mednarodne konfederacije združenj avtorjev in skladateljev (CISAC), ki je prva tovrstna na svetu, je omenjeni sistem lahko odlično orodje za zbiranje nadomestil ob kopiranju del, ko jih drugače sicer ni možno ustrezno licencirati oz. nadzirati obsega uporabe (raziskavo lahko prevzamete na tej strani).

Prostora za izboljšave je torej precej, meni generalni direktor CISAC Gadi Oron. Ob tem dodaja, da je za izboljšanje sistema potrebna politična volja za sprejem ustrezne zakonodaje, če ta ne obstaja, kje pa imamo ustrezen zakon, pa potrebujemo uveljavitev te zakonodaje in učinkovito kolektivno uveljavljanje pravic.

Lani so članice CISAC z naslova nadomestil za zasebno kopiranje, ki so ga prvi uvedli v Nemčiji v 60-ih letih prejšnjega stoletja, globalno zbrale 374 milijonov evrov. To je 20 odstotkov več, kot v letu poprej in skoraj še enkrat več kot leta 2012. Omenjene številke kažejo, da ta nadomestila pomemben vir za ustvarjalce, zato bi morale vse države ta sistem učinkovito uporabljati, je poudaril Oron.

Da je ta sistem dober, potreben in učinkovit, so v resoluciji pred več kot tremi leti zapisali tudi poslanci Evropskega parlamenta. Zato so med drugim Evropsko komisijo pozvali, da oceni vpliv računalniških storitev v oblaku, ki omogočajo kopiranje in shranjevanje v zasebne namene, na sistem zasebnega kopiranja. Ob tem so komisiji naložili, da se opredeli, kako bi bilo treba omenjene kopije upoštevati v mehanizmih nadomestil.

V EU sedem odstotkov vseh zbranih sredstev z naslova avtorskih pravic pride prek dajatev za privatno kopiranje, kar je precej, številka pa vse hitreje raste, kažejo podatki CISAC. Kot kaže raziskava, gre za pomembna sredstva, ki jih dobijo ustvarjalci. V AIPA se AV ustvarjalci sprašujemo, zakaj se obstruira vzpostavitev zbiranja ter nadomestila v Sloveniji? S tem, ko pristojni že od leta 2009 zavračajo podelitev dovoljenja za kolektivno upravljanje pravice do pravičnega nadomestila za privatno kopiranje del, so samo imetniki pravic na AV delih utrpeli za več kot štiri milijone evrov škode. Gre za številko, ki veliko pomeni že za ustvarjalce v kakšni večji državi, samo predstavljamo pa si lahko, kaj bi lahko s tem denarjem ustvarili slovenski.