Slovenija bo očitno stopila ob bok "najpogumnejših" držav EU, saj načrtuje uvedbo digitalnega davka, ki bo obdavčil tiste prihodke velikih spletnih platform, ki so ustvarjeni v Sloveniji.
Parlamentarni odbor za finance je namreč skoraj soglasno (proti je bil le en član) podprl predlog.
Levice, v katerem vladi predlaga, da do aprila prihodnje leto v Državni zbor RS posreduje predlog zakona, po katerem se bo v Sloveniji s septembrom 2020 uveljavil davek na digitalne storitve.
Kot so poudarili člani odbora, je ena največjih težav na spletu ta, da digitalna podjetja, kot so Google Amazon, Facebook, Apple, v državah, kjer delujejo, ustvarjajo dobičke, davkov pa ne plačujejo. Podatke o dobičkih namreč skrbno skrivajo in jih selijo v davčne oaze. Da bi ustrezno obdavčili digitalne gigante in s tem tudi pravično uredili trg, je Evropska komisija na začetku lanskega leta pripravila predlog davka na digitalne storitve, ki pa je bil zaradi nasprotovanja nekaterih držav članic na koncu zavrnjen. Zato je Levica - kot so sporočili - dosegla, da bo Slovenija, po zgledu Francije, Avstrije, Nemčije, Španije, Poljske in Velike Britanije, davek na digitalne storitve uvedla sama.
Trenutno je največji izziv za slovenske dacarje nadzor, saj v Sloveniji nimamo ustrezne zakonodaje, ki bi od multinacionalk terjala sistematično poročanje o digitalnih storitvah, kakor to na primer velja v Avstriji. Avstrija je na tej podlagi že pripravila zakonodajo, ki bo spletne platforme obdavčila kar glede na njihov prihodek, ustvarjen z naslova spletnega oglaševanja. Kot je v začetku aprila povedal avstrijski finančni minister Hartwig Löger, naj bi z naslova tega davka, ki ga mora potrditi še avstrijski parlament, v državno blagajno letno priteklo nekaj več kot 200 milijonov evrov. Avstrijci so šli še korak dlje, saj bodo morale v skladu z zakonodajo o svojem prometu poročati tudi platforme za posredovanje storitev, kot je denimo Airbnb.
V AIPA menimo, da mora biti zakonodaja enaka za vse, tudi za velike spletne platforme, ki dobičke ustvarjajo po celem svetu, plačujejo pa le v ZDA ali kakšnih eksotičnih otokih z milo davčno zakonodajo. To je še toliko bolj pomembno, ker omenjeni spletni velikani svoje (skrite) dobičke prek t. i. civilnih družb in ostalih društev uporabljajo za siromašenje evropske kulture in kulturne raznolikosti, kar se je pokazalo pri sprejemanju Direktive o avtorskih pravicah.
Zato podpiramo odločitev Odbora DZ za finance, saj gre za korak v pravo smer. Upamo, da bo na koncu sprejet tudi zakon.