Dober sistem kolektivnega upravljanja je rezultat sodelovanja med kolektivnimi organizacijami, uradi za intelektualno lastnino in uporabniki
Sodelovanje kolektivnih organizacij z oblastmi, t.j. v našem primeru z Uradom za intelektualno lastnino, je ključ do dobrega upravljanja kolektivnih pravic. Dobro upravljanje pa omogoča razvoj panoge in ustvarjanje novih delovnih mest, so pred dnevi v Zagrebu ocenili udeleženci prvega regionalnega posveta CISAC na temo Sodelovanje kolektivnih organizacij z oblastmi, dobre prakse in gospodarska rast. Posveta, ki sta ga ob podpori hrvaškega urada za intelektualno lastnino pripravila Svetovno združenje avtorjev in skladateljev (CISAC) in hrvaški HDS-ZAMP, se je udeležilo 38 predstavnikov kolektivnih organizacij, državnih organov in zainteresirane javnosti iz Albanije, BiH, Hrvaške, Črne Gore, Srbije in Slovenije.
Posveta se je udeležila tudi hrvaška ministrica za kulturo Nina Obuljen-Koržinek, ki je med drugim dejala, da morajo evropske države ob vzpostavljanju enotnega digitalnega trga EU upoštevati tudi interese ustvarjalcev in jim med drugim omogočiti pravično nadomestilo za uporabo njihovih del na spletu. Zato je po njenem mnenju sodelovanje med državami EU na tem področju nujno, če želimo priti do dobrih rešitev.
Direktor CISAC Gadi Oron je predstavil projekte in ključne naloge združenja, ob tem pa je poudaril nujnost t.i. one-stop shopov, ki omogočajo uporabnikom centraliziran dostop do licenc, in sprejem ustrezne zakonodaje na tem področju v Srednji in Vzhodni Evropi. Direktor Strokovne službe za zaščito avtorskih glasbenih pravic Hrvaškega društva skladatelja (HDS-ZAMP) Nenad Marčec je ocenil, da transparentno sodelovanje med kolektivnimi organizacijami in regulatorji pripomore k gospodarski rasti in večjemu učinku kreativnega sektorja. Dejal je, da bodo v HDS-ZAMP zato še naprej zagovarjali pravice avtorjev na Hrvaškem, saj so avtorji motorji hrvaškega gospodarstva.
Mitko Chatalbashev, direktor za Evropske zadeve pri CISAC je navedel, da uradi za intelektualno lastnino svojo vlogo in mesto dojemajo na dva načina: bodisi kot zgolj in samo nadzorni organ bodisi kot organ, ki poleg nadzora sebe vidi kot ključnega progresivnega tvorca pozitivne ustvarjalne družbe. Prvi pristop je običajno značilen zlasti za bivše totalitarne države.
Med ključnimi govorci je bil tudi direktor AIPA Gregor Štibernik, ki je v svojem prispevku uvodoma predstavil delovanje AIPA, v nadaljevanju pa razmere na področju avtorskih pravic v regiji. Kot je ocenil, je za dobro delujoč sistem nujno prepleteno sodelovanje med kolektivnimi organizacijami, državo in uporabniki. Glede sodelovanja med kolektivnimi organizacijami v regiji je dejal, da se je po razpadu Jugoslavije sistem kolektivnega upravljanja v regiji razvijal v vsaki državi drugače, tako da imamo zdaj različne stopnje razvoja na tem področju, prej enotni zakon pa je zamenjalo šest novih, tako da so sedaj določene avtorsko-pravne zadeve obravnavane in reševane z različnimi pristopi in na različne načine. Po njegovem mnenju za vzhodno-balkansko regijo to ni dobro, saj gre za kulturno izjemno prepleten prostor, v katerem ustvarjalci glasbenih in avdiovizualnih vsebin tesno sodelujejo, njihova dela pa se uporablja v vseh državah bivše Jugoslavije. Zato bi bilo dobrodošlo, da bi tudi oblasti v regiji zlasti na strokovnem področju tesneje sodelovale, saj bo le s takim pristopom moč ustvariti ustvarjalcem pozitivno poslovno okolje v celotni regiji.