Kolektivne organizacije za uveljavljanje pravic avdiovizualnih avtorjev priznavajo, da je Predlog uredbe o zagotavljanju čezmejne prenosljivosti storitev spletnih vsebin na notranjem trgu EU koristen za uporabnike spletnih vsebin, saj jim bo omogočal, da, ko potujejo po EU, s seboj prenašajo spletne vsebine, do katerih imajo zakonit dostop v svoji državi članici prebivališča. Kljub temu pa ima zadnji predlog Evropske komisije pomanjkljivosti na področju določanja stalnega oz. začasnega prebivališča uporabnika, ki lahko privedejo do zlorab na področju teritorialnega licenciranja, kar pa bi uničilo sistem financiranja evropskega avdiovizualnega sektorja.
Evropsko združenje avdiovizualnih avtorjev (SAA), katerega članica je tudi AIPA, ne nasprotuje ciljem, ki jih v predlogu uredbe zasleduje Evropska komisija. Kljub temu pa je SAA pričakovala, da bo zadnji predlog vseboval jasno določilo o stalnem oz. začasnem bivališču uporabnika in ustrezen način za preverjanje le-tega. Čeprav je Komisija popravila določila, kaj je stalno oz. začasno prebivališče uporabnika znotraj EU, se orodja s katerimi se to ugotavlja, še vedno niso popravila.
Načini, na katere se dokazuje stalno ali začasno prebivališče znotraj EU, niso ustrezni, saj ne omogočajo realnega vpogleda, kot ga npr. omogočajo obveznosti za dokazovanje bivališča pri izdaji kreditnih kartic. Poleg tega pa je po mnenju SAA neustrezno določilo, po katerem lahko imetniki pravic zadržijo pravice, za katere ima licenco ponudnik storitev, če ta ne more dokazati, da upošteva obveznost dejanskega preverjanja države članice prebivališča naročnika. SAA je prepričana, da bi glede na tržno moč ponudnikov storitev lahko le malo imetnikov pravic pogojevalo predvajanje določenih vsebin v drugih državah.
S tem se strinjamo tudi v AIPA, kjer menimo, da npr. slovenski avtorji, ki so omejeni na majhen jezikovni prostor, izjemoma težko pogojujejo predvajanja svojih del, saj so običajno postavljeni pred dejstvo »vzemi ali pusti«. Zato predlagamo, da bi bilo to področje bolje in natančneje urejeno.
Kot pravi izvršna direktorica SAA Cécile Despringre, "zadnji predlog uredbe ni to, kar so Evropska komisija, Evropski parlament in Evropski svet z njo želeli doseči, in sicer novo vrednost za uporabnike brez dodatne finančne koristi za industrijo. Zato bo potrebno učinke uredbe, ko bo stopila v veljavo, pozorno spremljati in opozarjati na zlorabe", je poudarila.
Predlog o zagotavljanju čezmejne prenosljivosti storitev spletnih vsebin na notranjem trgu je Evropska komisija prvič predstavila predlani. Namen uredbe je potrošnikom omogočiti, da s seboj prenašajo spletne vsebine, do katerih imajo zakonit dostop v svoji državi članici prebivališča, ko potujejo po EU, in sicer na podlagi pravne fikcije. Uredba sama je zbudila precej pozornosti med imetniki pravic, pri čemer se številni očitki nanašajo ravno na določitev in možnost preverjanja stalnega oz. začasnega bivališča uporabnika.
Obveznost prenosljivosti, ki jo predlog uvaja, od ponudnikov storitev sicer ne zahteva nakupa ločene licence ali ponovnega pogajanja o veljavnih licencah, kljub temu pa naj bi izvajali dejanja reproduciranja, obveščanja javnosti in dajanja del na voljo itd. na podlagi ustreznih pooblastil, ki so jih že prejeli od imetnikov pravic za državo prebivališča naročnika.
Uredba naj bi stopila v veljavo devet mesecev po tem, ko bo objavljena v uradnem listu EU. Pred tem jo morata potrditi še Evropski parlament in Evropski svet.