Predstavniki stroke izpostavili pomembnost kolektivnega uveljavljanja avtorskih pravic

Slovenija do roka, ki se je iztekel 7. junija, ni implementirala predlani sprejete direktive o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu. Kar pa morda celo ni slabo, saj je zamuda lahko odlična priložnost, da predlagatelj pozorno preuči vsebino implementacije v tistih državah, ki so direktivo že prenesle (Nemčija, Nizozemska, Francija). Tudi evropska komisija je šele tik pred zdajci (4. 6. 2021) objavila smernice za implementacijo 17. člena CDSM.

V zvezi s tem je danes v organizaciji Foruma FOKUS potekala novinarska konferenca, na kateri je bilo med drugim izpostavljeno, da je kolektivno uveljavljanje avtorske in sorodnih pravic najboljši sistem tako za uporabnike kot upravičence. Kot je poudaril direktor kolektivne organizacije Aipa Gregor Štibernik je to zlasti zato, ker so kolektivne organizacije strogo regulirane, poslovanje je transparentna in so inkluzivne. Pomembnost kolektivnih organizacij so izpostavil tudi drugi udeleženci današnje novinarske konference.

"Kolektivne organizacije so edina oblika uveljavljanja pravic, ki nudijo neko zatočišče najšibkejšim. Za razliko od recimo agentur ali drugih oblik uveljavljanja pravic imamo kolektiven organizacije t. i. socialne sklade, ki so prav v koronakrizi pomenili rešilno bilko tisočim ustvarjalcem po svetu," je bil na današnji novinarski konferenci, ki jo je v Ljubljani pripravila organizacija Forum Fokus, jasen Štibernik.

V nadaljevanju je Štibernik opozoril, da današnje urejanje področja kolektivnega upravljanja avtorskih pravic temelji na zakonu iz leta 1995. Trenutna implementacija tako predstavlja generacijsko priložnost, da se področje sistemsko uredi za nadaljnjih 30 let, je ocenil.

Glasbenik in član upravnega odbora KUD Zlata piščal Boštjan Dermol je pojasnil, da so kolektivno uveljavljanje in kolektivne organizacije praktično edini stabilni vir glasbenih ustvarjalcev, ki svojo ustvarjalnost redno priobčajo javnosti in s tega naslova pridobivajo tudi plačilo za svoje pravice.

Dermol je sicer opozoril na težave, s katerimi se trenutno soočajo glasbeniki, kot je odpovedovanje koncertov, porast piratstva in majhna uporaba slovenskega repertoarja. Glasbeniki se tako soočajo s številnimi socialnimi problemi, ustreznih vzvodov pomoči pa ni.

Glede rešitev prikimavajo vsem aktivnostim za prenos direktiv. A je pri tem poudaril, da bo potrebno več kot zgolj golo kopiranje, ampak tudi dodatni koraki, da bi bili cilji direktivi uresničeni.

Izpostavil je tudi vprašanje namenskih skladov. Ti so za ustvarjalce toliko bolj pomembni, saj so praktično edini možni vir, ki bi glasbenike lahko spodbudil k ustvarjanju novih del in jim pomagal prebroditi izredno zahtevne čase ter hkrati skrbel za promocijo njihove ustvarjalnosti.

Igralec in član upravnega odbora Društva slovenskih avdiovizualnih igralcev Brane Završan je menil, da je kolektivno upravljanje za avdiovizualno industrijo nujno. Nujna je tudi sprememba glede namenskih skladov. Po trenutni zakonodaji imajo možnost uveljavljanja pravic samo fizične osebe, se pravi soavtorji in izvajalci, medtem producenti kot pravne osebe te možnosti nimajo.

S skladi bi se lahko okrepilo tudi izobraževanje. Trenutno se beleži rast domačega programa, igralcev pa je premalo. "Če hočemo ohraniti kvaliteto programa, so potrebni določeni vložki, kar bi lahko rešili namenski skladi," je dejal.

S sogovorniki se glede namenskih skladov strinja tudi poslovodja kolektivne organizacije Kopriva Nikola Sekulović. Ob tem je opozoril, da so v drugih državah skladi precej drugače opredeljeni kot pri nas. Tako gre v Avstriji 50 odstotkov zbranih nadomestil v sklade.

"Z veseljem sporočam, da je dva meseca nazaj, torej leto po prvi delitvi, Kopriva razdelila že 3,5 milijona evrov in sicer kolektivnim organizacijam SAZAS, IPF, AIPA in ZAMP," je naznanil Sekulović. Kot je dejal, naj bi IPF nekaj tega denarja že razdelila, ostale kolektivne organizacije pa bodo to storile kmalu.

Digitalno gospodarstvo je vplivalo tudi na spremembe uvoza izdelkov oziroma vsebin. Danes imamo tako na trgu skoraj neomejeno število uvoznikov, med katerimi so tudi nekateri spletni velikani, kot sta Amazon in Alibaba. Ti so si sposobni pridobiti tržno prednost pred slovenskimi uvozniki tudi na tak način, da se izognejo plačilu nadomestila, je opozoril Sekulović.

Štibernik je za konec še pojasnil, da časovnice sprejemanja zakona še nimajo. Sredi septembra pa bo v državnem svetu sicer potekala razprava na to temo, je še dejal.Posnetek novinarske konference je dosegljiv na: https://youtu.be/ztBLMhZURoc.