Združeni slovenski ustvarjalci podpirajo Direktivo o avtorskih pravicah

"Slovenski ustvarjalci nismo proti razvoju, nismo proti tehnologiji, želimo le, da imamo besedo v digitalnem svetu in da smo za uporabo naših del primerno poplačani. Bolj pošten in uravnotežen internet, ki ga prinaša predlog Direktive o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu, bo ustvarjalcem vsekakor prijaznejši, zato bomo lahko še bolje in več ustvarjali. Slovenski ustvarjalci Direktivo podpiramo in upamo, da jo bo Evropski parlament ta teden sprejel. Nato pa je čas za kvaliteten prenos te Direktive v nacionalno zakonodajo", je sporočilo novinarske konference združenih slovenskih ustvarjalcev pred sprejemanjem Direktive v Evropskem parlamentu.

Kot so poudarili, je internet omogočil hitrejšo povezavo, pa tudi dostop do zaščitenih vsebin, saj lahko do njih dostopamo kjerkoli in kadarkoli. Žal pa lahko ugotovimo, da zakonodaja tem hitrim tehnološkim spremembam ne sledi. Zakonodaja, ki jo imamo v Sloveniji, je zastarela in ne nudi odgovorov na trenutne izzive. Takšne razmere so za kreativni sektor nevzdržne, zato je naša naloga in naloga vsake civilizirane družbe, da ustvari okolje, ki ščiti lastnino, tudi, in zlasti, intelektualno.

"Zakonodajalci morajo ustvariti takšno okolje, ki bo ustvarjalcem prijazno, tudi v virtualnem svetu. Slovenski kreativci podpirajo Direktivo o avtorskih pravicah v digitalnem okolju, tudi 13. člen, o katerem je veliko govora. Predlagana Direktiva omogoča ustvarjalcem več kontrole nad uporabo njihovih del, poleg tega pa predvideva, da lahko kot imetnik pravice določiš, kako se ta dela uporabljajo in imaš pravico do nadomestila z naslova uporabe teh del. Ključno je to, da Direktiva platformam nalaga odgovornost v zvezi z vsebinami oz. pomeni, da to ni več prepuščeno končnim uporabnikom, kot je zdaj", je poudaril direktor AIPA Gregor Štibernik. Direktiva bo presekala večletni kaos, ki smo mu priča zdaj, ko milijone uporabnikov po Evropi brezplačno dostopa do zaščitenih vsebin, je dejal. Trenutno stanje je ponazoril s tem, da trenutno "vsi pijejo in jedo, le računa ne želi nihče poravnati. Ustvarjalci pa vsako minuto in uro dobavljajo tako hrano kot pijačo".

"Zato je prav, da ustvarjalci in njihovi predstavniki opozarjamo na trenutno stanje  in se zavzemamo za rešitve tako na nacionalni ravni kot v mednarodnem okolju. Ker sta avtorska zaščita in zakonodaja povezana z ustvarjanjem samim, je nujno da k ustvarjanju pozitivnega in kreativnega okolja pritegnemo tudi politične odločevalce", je dejal Štibernik.

Na petkovi novinarski konferenci so sodelovali tudi Luka Novak (literalni ustvarjalci), Goran Lisica (založbe in založniki), Špela Stare (novinarji), Boštjan Dermol (glasbeniki), Aleš Sedmak (likovniki) in predstavnika glasbenih avtorjev Nipke in Damjan Jovič. Novak je poudaril, da pri sprejemanju Direktive ne gre za noben medgeneracijski spopad, ampak za željo ustvarjalcev, da se zadeve pravno uredijo.

"Tehnološki velikani, kot je Google, so zmanipulirali del civilne družbe, da bo s sprejetjem Direktive konec interneta. Vendar se za uporabnike po sprejemu Direktive ne bo spremenilo nič, saj še naprej ne bodo nič plačevali za uporabo del. Plačale bodo platforme, ki zdaj ne plačujejo praktično nič", je dejal. "YouTube ima na leto približno 2000 milijard ogledov, od česar milijardo v Sloveniji. Od tega ta platforma samo z naslova oglaševanj v Sloveniji letno iztrži več milijonov evrov, kar gre - tako kot drugi prihodki z interneta - mimo slovenskih ustvarjalcev", je dejal.

"Avtorske pravice na internetu niso urejene, zato je vsak trenutek izgubljen," pravi Dermol. Zakonodaja ni ustrezna, kar potrjuje tudi dejstvo, da je bila npr. uporaba slovenske glasbe na radijskih postajah lani rekordno nizka, in sicer kljub zakonu o medijih, ki predpisuje kvote. "Odločevalci imajo polna usta slovenske kulture, slovenske glasbe, vendar kljub zakonodaji prihaja do zlorab. Podobno je tudi na evropski ravni. Glasba se seli na internet, ki pa je premalo urejen", je dejal.

Predstavnik založb in založnikov Lisica je poudaril, da ne razume argumentov, da bo Direktiva prinesla škodo. "To ponavljajo tudi nekateri slovenski politiki, brez, da pojasnijo kakšna škoda bo nastala. Škoda je to, da od milijonov in milijard evrov, ki jih z deli evropskih in tudi slovenskih ustvarjalcev ustvarijo velike spletne platforme, omenjeni od tega ne dobijo nič oz. zelo malo", je dejal in s tem opozoril tudi na "value gap". Gre za razkorak med prihodki spletnih platform in prihodki ustvarjalcev, ki jih ti dobijo za uporabo teh del na platformah. S tem se je odzval tudi na podatek, da slovenski oglaševalci za oglaševanje na YouTube letno porabijo pet milijonov evrov, po drugi strani pa je npr. glasbena skupina Sidharta, ki ima več milijonov ogledov na tej platformi, s tega naslova doslej prejela le 50 evrov nadomestil.

Staretova je v imenu novinarjev podprla Direktivo, kljub temu, da novinarji niso zadovoljni z nekaterimi rešitvami v njej. Poudarila je, da se tudi novinarsko delo vse bolj seli na internet. Direktivo po besedah Sedmaka podpirajo tudi likovniki, ki pa so v Sloveniji zaradi majhnega trga v zelo nezavidljivem položaju. Tudi zato so se odločili, da bodo ustanovili kolektivno organizacijo, ki bo poskrbela za njihove pravice.

Nipke in Jovič sta poudarila, da pripadata generaciji, ki če želi uspeti, mora iti na splet, na YouTube. Od njih pa ne dobijo nič, kljub temu, da imata več deset milijonov ogledov. Zadeve se morajo spremeniti, saj mlada generacija glasbo večinoma posluša le prek spleta, sta poudarila.

Kljub pravičnemu boju ustvarjalcev pa želijo nekateri vnašati zmedo, saj še vedno verjamejo, da bi morale biti vsebine še vedno zastonj, in sicer kljub znanemu dejstvu, da velike tehnološke korporacije ustvarjajo več dobička, če so vsebine zastonj. Zato so največje od njih od lanskem pomladi dalje neumorno zasipale in smetile poštne nabiralnike tako evropskih poslancev kot drugih odločevalcev, vse to pa z namenom zaustavitve/zamrznitve Direktive. Žal pa nekatere skupine in politične stranke po Evropi in tudi Sloveniji podpirajo platforme pri teh dejanjih in celo organizirajo različne shode, s katerimi želijo zavajati javnost, da bo interneta konec, da bo zdaj internet cenzuriran, ipd., pravi Štibernik.

Na srečo je velika večina Evropejcev prepoznala njihovo igro, saj so ti shodi, kljub napovedim, da bodo množični, slabo obiskani. Nasprotniki Direktive so tako v soboto računali na milijone podpornikov, predvsem v Nemčiji. Izkazalo pa se je, da je bilo - po podatkih policije - v Münchenu le 10.000 protestnikov, podobno tudi v Berlinu. Omenjeni mesti imata vsaka po šest milijonov prebivalcev, zato je 10.000 res zgovorno nizka številka! Podobno je bilo tudi v Ljubljani, kjer so že organizatorji sami našteli le 180 protestnikov, vendar je bila ta številka v resnici precej nižja.

Slovenski ustvarjalci zato pozivajo evropske parlamentarce, tudi slovenske, da v prihodnjih dneh podprejo Direktivo in omogočijo evropskemu kreativnemu sektorju in evropski kulturi boljše pogoje za ustvarjanje. Nasprotnikom Direktive pa odgovarjajo tako, kot je v soboto za nemške medije v odzivu na proteste dejal prvi podpredsednik Evropske komisije Frans Timmermans. "Ko nekdo ustvari nekaj, pa naj bo to izum ali kakršnokoli drugo avtorsko delo, je to njegova lastnina. Tega mu ne moremo kar preprosto odvzeti, zato morajo biti ustvarjalci zaščiteni," je poudaril.