Slovenska avdiovizualna industrija ponuja številne priložnosti za gospodarstvo

Ogromnega prispevka, ki ga avdiovizualni sektor daje slovenskemu gospodarstvu se danes še ne zavedamo dovolj. Bi se ga pa nedvomno morali. Omenjena industrija namreč ponuja mnoge priložnosti za Slovenijo in slovensko gospodarstvo, v kar so prepričani tudi direktorica Slovenskega filmskega centra (SFC) Nataša Bučar, nekdanji direktor hrvaškega filmskega centra in režiser Hrvoje Hribar ter producent Andrej Štritof.

Nataša Bučar, direktorica Slovenskega filmskega centra

SFC že več let opozarja, da so sredstva, ki so namenjena filmu, prenizka. Že snovalci nacionalnega program za kulturo 2014-2017 so ugotovili, da slovenski film na letni ravni potrebuje približno 11 milijonov evrov. To so končno spoznali tudi politiki. Parlamentarni odbor za kulturo namreč je lani ugotovil, da je ta znesek nujen za uspešno ustvarjanje slovenske filmske industrije, a žal trenutne proračunske napovedi tega ne obetajo. Sama študija o učinkih avdiovizualne industrije, katere osrednji del je prav film, nam je znova potrdila, da filmska in ostala avdiovizualna dejavnost državi ne predstavljata le stroška, ampak gre za investicijo v razvoj in prihodnost Slovenije. Študija je namreč pokazala, da se kar 40 odstotkov investicije povrne v proračun prek prispevkov in davkov.

Hrvoje Hribar, nekdanji direktor Hrvaškega filmskega centra in režiser

Na evropskem filmskem trgu trenutno krožijo tri milijarde dolarjev, ki so namenjene investicijam v film. Gre za denar, ki večinoma prihaja iz ZDA. Slovenija, Hrvaška in tudi Furlanija-Julijska Krajina so prepoznane kot mikro območje, ki lahko sodeluje v tej investiciji. Hrvaška ima v razvoju tega sistema in ustvarjanju ugodnega okolja v primerjavi s Slovenijo med sedem in osem let prednosti. To pa zato, ker je hrvaško okolje bolj naklonjeno avdiovizualni dejavnosti, kot je to primer v Sloveniji. Zato ima tudi višje prihodke od Slovenije. Po drugi strani je Slovenija na začetku in se lahko uči iz hrvaških izkušenj, ki niso vse pozitivne. Slovenija ima tako zdaj edinstveno priložnost, da ustvari inteligenten in harmoničen sistem, ki bo lahko vzel svoj del prihodkov. Zato je trenutno odličen čas za skupno akcijo, in sicer avdiovizualne skupnosti in države, da se opravijo manjši popravki in se odpre nova stran ekonomske dejavnosti avdiovizualne industrije. Ta pa zagotovo ne bo škodovalo tistemu, po čemer je Slovenija znana, fantastični generaciji filmskih umetnikov.

Andrej Štritof, producent

Študija Deloitte se mi zdi pomembna zaradi več stvari, najpomembnejša pa je ta, da prvič nagovarjamo politiko in gospodarstvo s konkretnimi številkami in predstavljamo avdiovizualno industrijo kot eno najhitreje razvijajočih v Evropi. Študija je tudi združila avdiovizualno industrijo do te mere, da razumemo, da je le s skupnimi močmi možno premakniti stvari, saj se velikokrat pojavlja povsem napačen pogled na avdiovizualni sektor. Med pomembnejšimi segmenti avdiovizualne industrije so tudi TV serije, ki so uspešne zaradi velike gledanosti. To kaže, da so slovenski gledalci naša ciljna publika in da ustvarjalci držijo stik s publiko. Poleg tega je pomembno, da serije prvič ustvarjajo zvezdnike, čemur doslej nismo bili priča.

Avdiovizualna industrija sodi med najhitreje se razvijajoče industrije tako doma kot po svetu. Sektor, v katerem prevladujejo majhna in mikro podjetja, je lani ustvaril nekaj manj kot 200 milijonov evrov prihodkov, v državni proračun pa je neposredno in prek posrednih multiplikativnih učinkov prispeval kar 72 milijonov evrov. Delež bruto dodane vrednosti, ki jo prek plačanih fiskalnih prispevkov sektor prispeva v državni proračun, znaša skoraj 40 odstotkov, kaže Študija državnih podpor ter ekonomskih in fiskalnih učinkov avdiovizualne industrije v Sloveniji, ki jo je za AIPA, Društvo avdiovizualnih producentov Slovenije in Društvo filmskih producentov Slovenije pripravila ugledna analitska hiša Deloitte. Avdiovizualna panoga je tudi pomemben zaposlovalec na področju kreativnih industrij, saj je leta 2016 zaposlovala skoraj 3.000 ljudi, od česar neposredno v panogi 1.600, posredno pa še več kot 1.300.

Celotno študijo si lahko preberete na tej povezavi.

Sporočilo za javnost si lahko preberete na tej povezavi.