ZAPA: Na Poljskem ne gre brez sodišč

V Ljubljani se je v okviru regionalnega srečanja kolektivnih organizacij, ki zastopajo soavtorje AV del, 3SAN ali Three Seas AV Network, nedavno mudil Dominik Skoczek, direktor ZAPA, ene najuspešnejših organizacij za kolektivno upravljanje avtorskih pravic na Poljskem. Sestal se je tudi z vodstvom AIPA in ob tej priložnosti smo se z njim pogovarjali o položaju AV industrije na Poljskem ter prizadevanjih in glavnih izzivih za ureditev razmer, ko gre za uveljavljanje in varovanje pravic AV ustvarjalcev.

Dominik Skoczek je tudi podpredsednik Creative Poland, združenja poljskega ustvarjalnega sektorja, ki združuje avtorje, producente, umetnike in podjetnike. Preden se je pridružil ZAPA, je bil direktor oddelka za intelektualno lastnino in medije na ministrstvu za kulturo, med poljskim predsedovanjem EU leta 2011 pa je bil odgovoren za delovne skupine Sveta za avdiovizualno politiko in avtorske pravice.

Od svoje ustanovitve leta 1995 je ZAPA dosledno krepila svoj položaj na Poljskem in mednarodnem trgu avtorskih pravic. Njene ključne dejavnosti vključujejo pogajanja z uporabniki AV del, sodelovanje z nacionalnimi in mednarodnimi organizacijami ter spremljanje dinamičnega trga kabelskih operaterjev. Temeljni element delovanja ZAPA je pravilna identifikacija AV del, kar omogoča hitro izplačilo avtorskih honorarjev njihovim avtorjem in producentom ter podpira boj proti piratstvu v trgovini s filmskimi deli. ​Poleg tega ZAPA sodeluje z več nacionalnimi in mednarodnimi organizacijami, kot so ZAiKS, ZPAV, ZASP, CISAC, SAA, EUROCOPYA in AGICOA. Med največje uspehe ZAPA sodi podpis več deset sporazumov z organizacijami za kolektivno upravljanje v drugih državah ter z velikimi ameriškimi studii in združenji, kot so 20^th Century Fox, CBS, Paramount Pictures, Warner Bros, Walt Disney, Universal Studios International in Sony Pictures Television.

Kako je ZAPA dosegla svoj trenutni položaj na trgu avtorskih pravic na Poljskem in v svetu?​

ZAPA je bila ustanovljena leta 1995 kot organizacija za kolektivno upravljanje in deluje v okviru Združenja poljskih filmskih ustvarjalcev. Ustanovili so jo znani avtorji in producenti. Zastopamo tako AV avtorje kot producente, kar je verjetno eden od razlogov naše uspešnosti. Ko smo se namreč začeli pogajati z uporabniki, smo dejstvo, da zastopamo obe skupini, izkoristili kot prednost. To je bilo še posebej koristno na trgu retransmisije, ko smo lahko uporabili naše izključne pravice pri zastopanju producentov in jih združili s pravicami avtorjev, kar je prineslo uspešno urejanje tega področja.

Je šlo brez zapletov?

Čeprav je bila zakonodaja na Poljskem, kar se tiče avtorjev, zanje dobro urejena in smo v skladu z njo imeli pravico do zbiranja nadomestil, so pogajanja na začetku tekla zelo počasi. Pred sklenitvijo sporazumov smo morali tožiti številne uporabnike in voditi dolgotrajne sodne bitke na sodišču. Naš sedanji uspeh je bil torej izklesan v sodnih dvoranah. Nekateri sodni postopki so se predčasno končali s sporazumi, druge je bilo treba voditi do konca, kar je bil zelo dolg proces. Nekateri so trajali tudi več kot 10 let, vendar je bilo treba vztrajati, saj je bilo sprva zelo malo uporabnikov pripravljenih plačevati nadomestila in prostovoljno razčistiti svoj pravni status.

Kako ste potem dosegli podpise sporazumov in kje ste danes?

Samo osrednja poljska javna televizija TVP je podpisala sporazum brez sodnega postopka, vse druge uporabnike z radiodifuznega ali retransmisijskega trga pa smo morali tožiti. Strategija je bila preprosta. Najprej smo poskušali ustvariti ustrezno tržno prakso, zato smo si prizadevali podpisati čimeč sporazumov z majhnimi uporabniki, da bi drugim, večjim igralcem predstavili postopek oziroma sporazume z ustreznimi tarifami, ki smo jih že podpisali. Za ureditev trga kabelskih ponudnikov, ki je zdaj skoraj 100-odstotno pokrit s sporazumi z našo organizacijo, smo potrebovali 20 let sodnih postopkov. Zdaj začenjamo pogajanja s spletnimi platformami. Pravkar smo dobili dovoljenje za novo nadomestilo za dajanje AV del na voljo javnosti na platformah VOD (video on demand). Tudi pri teh pogajanjih je strategija enaka. Poskušali smo podpisati nekaj sporazumov z zelo majhnimi, lokalnimi platformami VOD. Dosedaj smo podpisali štiri sporazume, zdaj pa bomo skušali to prakso razširiti na vse druge uporabnike.

Kako ZAPA sodeluje z drugimi nacionalnimi in mednarodnimi organizacijami za zaščito avtorskih pravic, kot so ZAiKS, ZPAV, CISAC in SAA?​

ZAPA je že od samega začetka zaznamovana z močnim sodelovanjem s tujimi sorodnimi organizacijami. Na začetku smo se učili od drugih kolektivnih organizacij in naš način delovanja v bistvu temelji na tem. Takrat smo sodelovali predvsem s francoskimi in švicarskimi kolektivnimi organizacijami, danes pa na Poljskem zastopamo svetovni repertoar, kar pomeni, da smo pokrili vse tuje pravice, ki se izkoriščajo na Poljskem. Imamo skoraj 80 sporazumov o zastopanju s tujimi subjekti. Smo člani vseh pomembnih krovnih združenj, kot so CISAC, SAA, Eurocopia ali Agicoa, ko gre za producente. V teh krovnih organizacijah si prizadevamo biti tudi zelo dejavni, naši predstavniki so člani v upravnih odborih. Poskušamo dati svoj pečat dejavnostim teh organizacij, hkrati pa od njih prevzemati izkušnje in dobre prakse.

Kateri so najpomembnejši dosežki ZAPA pri sklepanju sporazumov z velikimi mednarodnimi studii in združenji?​

Te sporazume imamo že 20 let in to je del našega uspeha na trgu retransmisije, saj pri pogajanjih s kabelskimi operaterji potrebujemo celoten tuji repertoar. Ker torej zastopamo tudi pravice producentov in smo člani Agicoa, imamo precej dobre možnosti za pogajanja z velikimi studii, tudi ameriškimi. V skladu s sporazumi zdaj neposredno zastopamo ameriške producente na področju retransmisije in drugih avtorskih pravic. Prav tako zastopamo ameriške avtorje, kar je nekoliko edinstven koncept. Neposredno zastopamo ameriške avtorje na poljskem trgu, vendar zanje ne zbiramo in ne razdeljujemo denarja, ker jih plačujejo ameriški studii v sistemu rezidualnega nadomestila. Toda v primeru, da je uporabljeno delo kakšnega ameriškega avtorja, opredelimo zahtevek do uporabnika.

Kakšne strategije uporablja ZAPA za boj proti piratstvu v trgovini z AV deli?​

Kot organizacija producentov, pa tudi avtorjev, smo veliko pozornosti namenili boju proti spletnemu piratstvu, tako da imamo svojo enoto, ki se ukvarja s piratstvom. Naša dejavnost je, recimo temu dvotirna. Spremljamo vse tovrstne storitve, namenjene poljskemu občinstvu in odstranjujemo nezakonite vsebine, ne moremo pa odstraniti celotnega repertoarja, ker bi bilo to predrago. Vsak mesec se posvetimo 20 naslovom, ki jih zastopamo, in jih odstranimo z vseh poljskih piratskih storitev. To je del našega poslanstva. Stane nekaj denarja in ne prinese neposrednih koristi, vendar menimo, da moramo to storiti.

Drugi vidik je boj na pravni podlagi. Proti nekaterim velikim poljskim piratskim spletnim portalom smo izvedli nekaj civilnih postopkov. Zmagali smo v enem od zelo dolgotrajnih sodnih sporov s takrat največjo poljsko piratsko stranjo, kar je bil velik uspeh, ki pa ni veliko spremenil. Med sodnim postopkom je namreč storitev, ki se je imenovala Chomikuj.pl, spremenila lokacijo in se iz Evrope umaknila v Belize, zaradi česar pa je zdaj ne moremo tožiti, ker je zunaj naše pristojnosti. To je težka bitka. Smo pa malo spremenili strategijo in se zdaj osredotočamo samo na kazenske postopke. Obračamo se na tožilce, da bi začeli kazenski postopek, ki včasih daje boljše in hitrejše rezultate kot civilni postopek, saj v večini primerov ljudje, ki stojijo za piratskimi storitvami, živijo na Poljskem in jih je mogoče nekako fizično ujeti.

Bi povedali še nekaj besed o vašem tokratnem srečanju v Ljubljani?

Že večkrat smo se srečali in razpravljali s predstavniki AIPA ter njenim direktorjem Gregorjem Štibernikom. Mislim, da je pomembno, da organizacije za kolektivno upravljanje pravic iz srednje in vzhodne Evrope tesno sodelujejo, saj imamo podobno ozadje, družbeno zgodovino in podobne težave pri delovanju.  Moje povsem osebno mnenje je, da imamo prebivalci tega območja nekoliko drugačen odnos do prava in avtorskih pravic kot ljudje v Zahodni Evropi, saj smo dolgo časa živeli v komunizmu. Zato se soočamo z enakimi težavami pri uveljavljanju naših pravic in s podobnimi težavami pri stikih z organi na naših ministrstvih. Imamo torej veliko skupnih tem in prepričan sem, da si lahko pri tem pomagamo.