Zdaj je pravi čas

Združenje evropskih organizacij izvajalcev (AEPO-ARTIS) je na EU in države članice naslovilo poziv, da čim prej ratificirajo Pekinško pogodbo o varstvu avdiovizualnih izvedb. Ta je 28. aprila letos stopila v veljavo, in sicer potem, ko jo je konec januarja kot 30. država podpisnica sporazuma ratificirala Indonezija. Po dogovoru iz leta 2012 pogodba stopi v veljavo tri mesece po tem, ko jo ratificira 30 držav podpisnic pogodbe. Ratifikacija pogodbe na ravni EU bi močno izboljšala pravice avdiovizualnih ustvarjalcev v uniji in svetu ter jih izenačila s pravicami nekaterih drugih ustvarjalcev, npr. glasbenikov. Prvič v zgodovini bi avdiovizualnim ustvarjalcem na svetovni ravni priznali pravice intelektualne lastnine, vključno s pravičnim nadomestilom, kar predvideva tudi lani sprejeta Direktiva o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu EU, poudarjajo v AEPO-ARTIS.

Avdiovizualni izvajalci niso deležni enake pravne zaščite, kot izvajalci na glasbenih posnetkih, saj jim zakonodaja zagotavlja veliko manj t.i. kolektivnih pravic, za kar ni prav nobene logične (še manj ustrezne pravne) razlage. Pred več kot šestimi desetletji se je v večini držav uredilo le ekonomsko varovanje pravic za izvedbe na fonogramih oz. na zvočnih posnetkih, ne pa tudi na vizualnih posnetkih. Tako npr. AV izvedbe igralcev niso ustrezno zaščitene v primeru predvajanja avdiovizualnih posnetkov javnosti (npr. TV v lokalih), prav tako pri nas igralci nimajo zaščite v primeru kabelske retransmisije AV del (medtem, ko jo glasbeni kolegi imajo!). Z ratifikacijo Pekinške pogodbe in njeno teleološko implementacijo v našo zakonodajo bi se končala tudi diskriminacija med različnimi kategorijami izvajalcev.

AEPO-ARTIS, katerega članica je tudi AIPA, zato apelira na odločevalce, da nemudoma ratificirajo Pekinško pogodbo, usklajeno pa bi morali zaščititi tudi moralne pravice v avdiovizualnem sektorju. Ključno je tudi to, da EU zavrne možnost, ki jo predvideva 11(3). člen pogodbe za posnete izvedbe. Omenjeni člen namreč pravi, da avdiovizualni ustvarjalci za oddajanje in sporočanje omenjenih avdiovizualnih posnetkov javnosti ne dobijo niti ekskluzivne pravice niti pravice do nadomestila.

Avdiovizualni ustvarjalci bi morali za uporabo vseh njihovih del dobiti ustrezno in pravično nadomestilo – tako, kot to pravico že več kot pol stoletja uživajo njihovi glasbeni kolegi.

Zato združenje AEPO-ARTIS državam članicam EU predlaga:

1. da v zakonodaje implementirajo neodpovedljivo pravico do nadomestila, ki ga plačajo uporabniki njihovih del oz. nosilci licence;
2. nadomestila naj zbirajo in delijo kolektivne organizacije.

Kolektivno upravljanje pravice predvideva tudi 12. člen Pekinške pogodbe. Omenjeni člen državam članicam namreč omogoča, da v zakonodaji omogočijo plačilo nadomestil za avdiovizualne ustvarjalce z naslova uporabe njihovih del, in sicer kljub prenosu pravic na producenta. Poleg tega lahko države članice, kot to predvideva 3. člen pogodbe, izbirajo način, na katerega bodo imetniki pravic izvajali svoje pravice. V prvotnem predlogu Pekinške pogodbe je bilo predlagano kolektivno upravljanje pravice, kar je tudi najboljši način, da ustvarjalci tudi v resnici pridejo do nadomestila, poudarjajo v AEPO-ARTIS.

Kot je znano, se je 26. junija 2012 v Pekingu končala diplomatska konferenca za sklenitev nove mednarodne pogodbe o varstvu izvajalcev avdiovizualnih del. Takrat so - po več kot 12 letih pogajanj - članice Svetovne organizacije za intelektualno lastnino (WIPO) končno le sprejele pogodbo o varstvu avdiovizualnih del. Pogodba, ki sicer ureja tako izvedbe v klasičnih medijih kot v digitalnem okolju, preprečuje nepooblaščeno uporabo izvedb v avdiovizualnih medijih. Pekinške diplomatske konference se je udeležilo rekordnih 155 držav članic WIPO, Evropska unija, šest medvladnih organizacij in 45 nevladnih organizacij. Od tega je takrat 122 držav podpisalo sklepno listino pogodbe, 48 držav pa je podpisalo tudi samo pogodbo, tudi Slovenija, vendar je ni ratificirala. Kljub temu je pogodba z indonezijsko ratifikacijo postala zavezujoča.

Pekinška pogodba med drugim predvideva, da imajo vse izvedbe (ne glede na način priobčitve javnosti in naravo zapisa) zagotovljeno varstvo intelektualne lastnine. Skladno s pogodbo WIPO iz leta 1996, ki je posodobila sistem zagotavljanja in varstva pravic za izvedbe na fonogramih, Pekinška pogodba prinaša avdiovizualnim delom moralne pravice in več ekonomskih pravic, med drugim tudi za uporabo na spletu.

V AIPA podpiramo poziv združenja AEPO-ARTIS. Pekinška pogodba o varstvu avdiovizualnih izvedb je izjemno pomemben dokument (več o tem na tej povezavi), ki bo močno izboljšal pravice avdiovizualnih ustvarjalcev po svetu in tudi v Sloveniji. Pogodba prvič v zgodovini avdiovizualnim avtorjem na globalni ravni priznava pravice intelektualne lastnine, vključno s pravičnim nadomestilom.

Zato je mejnik, s katerim se je uradno končala diskriminacija med različnimi kategorijami izvajalcev. V večini svetovnih držav se je vse od 60-ih let prejšnjega stoletja (z Rimsko pogodbo) uredilo ekonomsko varovanje pravic izvajalcev samo za izvedbe na fonogramih (na zvočnih posnetkih), ne pa tudi na vizualnih posnetkih. To se bo odslej spremenilo, kar je v digitalni dobi izredno pomembno.

V AIPA v imeni naših članov pozivamo slovensko vlado, da naj Slovenija neglede na razvoj dogodkov na evropskem parketu implementira temeljna načela Pekinške pogodbe. Zdaj je pravi čas, saj smo v procesu implementacije Direktive o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu. Zadnjih 30 let uveljavljanja pravic igralcev na AV delih je jasno pokazalo, da je za njih najprimernejša neodpovedljiva pravica do nadomestila. Dogodki v zadnjem letu (neizmerna rast konzumacije AV vsebin) to samo potrjujejo. S primernimi dopolnitvami ZASP in ZKUASP bi slovenski odločevalci poslali odločen signal, da podpirajo ne samo igralce, temveč sektor v celoti, saj gre za eno najpomembnejših gospodarskih panog v državi. To zelo nazorno kaže študija o gospodarskem pomenu avdiovizualne industrije v Sloveniji. (več o tem na tej povezavi).