Evropski kodeks za preglednejšo uporabo umetne inteligence

Pred dnevi je v veljavo stopil evropski kodeks ravnanja za splošno namenske sisteme umetne inteligence. Prostovoljno orodje upravljalcem sistemov umetne inteligence omogoča lažjo skladnost z evropskim aktom o umetni inteligenci. Kodeks se osredotoča na tri poglavja, in sicer transparentnost, varovanje avtorskih pravic in varnost. V AIPA dokument pozdravljamo kot izjemno pomemben korak k bolj pravičnemu in preglednemu razvoju digitalnih tehnologij.

Kodeks uvaja obveznosti za razvijalce in upravljalce sistemov umetne inteligence, od katerih zahteva, da natančno dokumentirajo, s katerimi podatki so šolali svoje sistem, zlasti, če gre za zaščitene vsebine, kot so filmi, besedila ali glasba. Kodeks s tem prinaša tudi dolžnost spoštovanja licenc in avtorske pravice. Generirane vsebine (npr. umetniško delo, glas, video) morajo biti jasno označene kot umetno ustvarjene, s čimer se preprečuje zavajanja in manipulacije. Poleg tega morajo podjetja opravljati različne ukrepe za zmanjševanje tveganj, spremljati varnostna tveganja in dokazovati, da njihovi sistemi ne povzročajo škode. Kodeks spodbuja tudi deljenje informacij o porabi virov, kar prispeva k večji okoljski odgovornosti.

Kodeks je »zlati standard«

Čeprav je prostovoljen, velja kodeks za t. i. »zlati standard« skladnosti z evropsko zakonodajo. Podjetja, ki ga podpišejo in spoštujejo, bodo obravnavana kot pravno bolj usklajena z aktom o umetni inteligenci, kar jim lahko prinese tudi operativne in regulatorne koristi. Kodeks so razvili neodvisni strokovnjaki s prispevki več kot 1000 deležnikov, med katerimi so tudi imetniki pravic, upravljalci umetne inteligence, akademiki, strokovnjaki za varnost na področju umetne inteligence in organizacije civilne družbe.

Evropska komisija vidi kodeks kot pomoč pri izpolnjevanju obveznosti iz akta o umetni inteligenci

Evropska komisija je končno različico kodeksa sprejela sredi julija 2025. Kodeks, ki je uradno v veljavo stopil 2. avgusta, pa vidi kot pomoč pri izpolnjevanju obveznosti, ki jih določa akt o umetni inteligenci. Komisija želi s kodeksom tudi razbremeniti različne nadzorne institucije, ki bi morale podrobneje preverjati (ne)skladnost praks podjetij z aktom.

Vpliv na AV industrijo

Kodeks je pomemben tudi za  ustvarjalce in imetnike pravic, saj naj bi prinesel večjo preglednost. Upravljalci sistemov umetne inteligence, ki bodo podpisali kodeks, bodo morali razkriti, katere vsebine uporabljajo za učenje svojih modelov, pri čemer mora biti uporaba pravno dovoljena in ustrezno licencirana. To pomeni manj možnosti za nepooblaščeno kopiranje in več možnosti za uveljavljanje nadomestil.

Ustvarjalci in njihove organizacije s kodeksom niso (povsem) zadovoljne

Združenja ustvarjalcev so začetek veljave kodeksa pozdravila, vendar ob tem opozarjajo, da je kodeks prostovoljen in zato ne zavezuje vseh akterjev. Bojijo se, da ga podjetja, ki že zdaj kršijo pravice ustvarjalcev, preprosto ne bodo podpisala, nihče pa jih temu podpisu ne bo mogel prisiliti, zato bodo še naprej kršila avtorske pravice. Zato številne organizacije zahtevajo, da se določbe kodeksa vključi neposredno v zakonodajo in se zagotovi učinkovit nadzor ter sankcije za kršitve. Po njihovem mnenju kodeks ne sme nadomestiti pravic iz direktive o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu in mora biti le dodaten korak k uveljavljanju pravičnega nadomestila za uporabo del.

Kdo je že podpisal kodeks?

Upravljalci umetne inteligence so pri ocenah kodeksa večinoma previdni. Vsa tri poglavja kodeksa so med drugim podpisali Google, OpenAI, Amazon, Anthropic, IBM in Mistral AI. Podjetje X AI, ki je v lasti Elona Muska, je podpisalo le poglavje o varnosti, Meta pa je podpis kodeksa zavrnila. Kot so sporočili iz podjetja, kodeks po njihovem mnenju presega obveznosti iz akta o umetni inteligenci in škodi inovacijam, zato ga v sedanji obliki ne bodo podpisali.

AIPA pozdravlja začetek veljave kodeksa

»Začetek veljavnosti evropskega kodeksa o ravnanju z umetno inteligenco pozdravljamo kot izjemno pomemben korak k bolj pravičnemu in preglednemu razvoju digitalnih tehnologij. AV industrija je v zadnjih letih pogosto postala vir za šolanje umetne inteligence, in sicer brez soglasij in nadomestil za ustvarjalce. Kodeks končno vzpostavlja temeljne standarde preglednosti, spoštovanja avtorskih pravic in odgovornega razvoja, vendar menimo, da bi moral biti kodeks obvezen, ne le prostovoljen,« ocenjuje direktor AIPA Gregor Štibernik.

Zakonsko določene obveznosti bi omogočile boljši nadzor nad uporabo del

»Z zakonsko določenimi obveznostmi bi se za ustvarjalce, izvajalce in imetnike pravic tudi v resnici odprla možnost večjega nadzora nad uporabo njihovih vsebin v digitalnem okolju, s tem pa tudi pravičnih nadomestil z naslova uporabe del. To pa je ključno za ohranjanje ustvarjalnega sektorja v dobi umetne inteligence,« je poudaril Štibernik.

Korak v pravo smer

Kljub temu pa je kodeks korak v pravo smer in jasen signal, da tehnologija ne sme rasti na škodo tistih, ki ustvarjajo in pomagajo pri njenem razvoju, je ocenil. »Zato v AIPA pozivamo vse upravljalce umetne inteligence in druga tehnološka podjetja, da kodeks podpišejo in spoštujejo. Le tako lahko zgradimo digitalno prihodnost, ki bo temeljila na zaupanju, sodelovanju in spoštovanju pravic vseh deležnikov,« je izpostavil.