Poletje 2025 je za slovenski film izjemno uspešno. Slovenski avtorji in koprodukcije so na največjih festivalih v regiji in Evropi, od Karlovih Varih do Pulja, Locarna in Sarajeva, prejeli številne nagrade. Med drugim smo našteli kar 14 priznanj v Pulju, dve igralski nagradi v Locarnu ter prestižno nagrado Srce Sarajeva za kolektivno igro. Slovenski filmi so doživeli svetovne premiere in navdušili mednarodno občinstvo, za kar vsem ustvarjalcem v AIPA iskreno čestitamo!
Slovenski filmi v Karlovih Varih
Festivalsko poletje se je začelo v Karlovih Varih, kjer sta se v program Horizonti uvrstila dva slovenska filma. Prvenec režiserke Urške Djukić Kaj ti je deklica je nadaljeval svojo uspešno festivalsko pot, medtem ko je animirani celovečerec Zgodbe iz čarobnega vrta očaral občinstvo z animacijo in pripovedjo o moči domišljije. Film je nastal v mednarodni koprodukciji, pomemben ustvarjalni pečat pa je prispeval slovenski režiser Leon Vidmar.
Slovenski uspehi v Pulju
Na 72. mednarodnem filmskem festivalu v Pulju so slovenski filmi doživeli pravi triumf, saj so prejeli kar 14 nagrad. Med drugim je zlato areno za montažo prejel Vladimir Gojun za prvenec Kaj ti je deklica režiserke Urške Djukić, zlato areno za oblikovanje zvoka pa letošnji dobitnik nagrade Prešernovega sklada Julij Zornik za film Zajčji nasip, sicer hrvaško-litvansko-slovensko koprodukcijo. Slovenski avtor pri filmu je še direktor fotografije Marko Brdar, slovenski koproducent pa produkcijska hiša Perfo. Posebno so v Pulju izstopali še slovenska manjšinska koprodukcija, dokumentarno-igrani film Fiume o morte!, ki je prejel šest zlatih aren in pri katerem je koproducent slovenski produkcijski studio Nosorogi, oblikovalec zvoka pa Julij Zornik. Izjemen uspeh je dosegel še Zajčji nasip s tremi priznanji in študentski film slovenskega režiserja Jana Krevatina Grške marelice, ki je osvojil glavno nagrado v tekmovalnem programu mladih ustvarjalcev.
Nagradi v Locarnu
Slovenska manjšinska koprodukcija Bog ne bo pomagal hrvaške režiserke Hane Jušić je na festivalu v Locarnu prejela dve igralski nagradi leoparda. Film, v katerem je pomembno sodelovala slovenska produkcijska hiša Perfo, je prepričal tako občinstvo kot kritike. Producent Aleš Pavlin je ob razglasitvi nagrad poudaril, da je k igralski prepričljivosti pomembno prispevala tudi slovenska ekipa, med njimi maska Mojce Gorogranc Petrushevske.
Vrhunec v Sarajevu
Na 31. sarajevskem filmskem festivalu so slovenski ustvarjalci ponovno stopili v ospredje. Srce Sarajeva za kolektivno igro so za film Fantasy slovenske režiserke Kukle prejeli Sarah Al Saleh, Alina Juhart, Mia Skrbinac in Mina Milovanović. Nagrado za najboljši film je prejela slovenska manjšinska koprodukcija Veter, govori mi, v kateri sta koproducenta Jožko Rutar iz produkcijske hiše SPOK Films in Miha Černec iz Staregare. Posebno nagrado za promocijo enakosti spolov je prejela prav tako slovenska manjšinska koprodukcija Bog ne bo pomagal, pri kateri sta kot slovenska koproducenta sodelovala Aleš Pavlin in Andrej Štritof iz produkcijske hiše Perfo. Na festivalu v Sarajevu je svetovno premiero doživel tudi film Belo se pere na devetdeset režiserja Marka Naberšnika, posnet po avtobiografski pripovedi Bronje Žakelj.
Slovenska prisotnost na DokuFestu
Pomembna postaja slovenskega filma to poletje je bil tudi kosovski DokuFest, eden največjih festivalov dokumentarnega in kratkega filma v regiji. V program se je uvrstilo kar šest slovenskih filmov, med njimi Punk pod komunističnim režimom Andreja Košaka s svetovno premiero, dokumentarec Gora se ne bo premaknila Petre Seliškar ter kratki igrano dokumentarni film Navadna hruška Gregorja Božiča. Občinstvo je pozdravilo tudi mednarodno uspešno slovensko koprodukcijo Fiume o morte!, ki je že prejela številna priznanja, ter dokumentarni film Osemdeset plus, ki je je srbsko-slovenska koprodukcija, slovenska koproducenta sta Miha Černec iz Stare gare ter Jožko Rutar iz produkcijske hiše Tramal.
Festivalsko poletje 2025 je slovenskim filmom in ustvarjalcem prineslo še večjo prepoznavnost ter potrditev kakovosti in izvirnosti umetniškega izraza. V AIPA vsem ustvarjalcem čestitamo in poudarjamo, da uspehi v Karlovih Varih, Pulju, Locarnu, Sarajevu in na DokuFestu potrjujejo, da slovenski AV sektor ostaja pomemben sooblikovalec evropske in regionalne filmske krajine.
Vir: SFC