Švica z Lex Netflix krepi domačo AV industrijo

Švica je z uvedbo zakona Lex Netflix že v prvem letu zbrala 37 milijonov dolarjev za domačo filmsko in televizijsko produkcijo, kar pomeni skoraj tretjino več sredstev za ustvarjalce. Obveznost vlaganj zavezuje vse ponudnike filmskih in televizijskih vsebin, da najmanj 4 % prihodkov namenijo lokalni produkciji ali njeni promociji. V AIPA pozdravljamo takšen pristop in poudarjamo pomen sistemske ter pravične podpore tudi na manjših trgih, kot je Slovenija. V Evropi je sicer podobne ukrepe sprejelo že 16 držav.

Že pred uveljavitvijo spremembe so imeli švicarski domači televizijski programi obveznost, da 4 % svojega letnega prometa namenijo filmski produkciji. S tem so pomembno prispevali k lokalni ustvarjalnosti. A ker se filmske in serijske vsebine vse bolj ponujajo prek pretočnih platform, je popravek Zveznega zakona o filmski produkciji in filmski kulturi izenačil pravila za vse ponudnike.

Od leta 2024 morajo tako tudi pretočne platforme, ki delujejo globalno, 4 % svojih prihodkov, ustvarjenih v Švici, nameniti domači produkciji. To lahko storijo neposredno, z vlaganjem v filme in serije, ali pa prek nadomestne dajatve, ki se usmeri v podporo švicarskemu filmu.

Kvote evropskih vsebin in referendum

Sprememba zakona določa še eno pomembno novost: katalogi pretočnih platform morajo imeti vsaj 30 % vsebin, ki so nastale v Evropi. S tem Švica ne zagotavlja le podpore lokalni industriji, ampak tudi širši evropski kulturni raznolikosti. Pomembno je poudariti, da je bil zakon potrjen na referendumu,  kar kaže, da gre za odločitev s široko javno podporo. S tem je Švica postavila jasen signal, da želi zaščititi svoj filmski ekosistem in ustvarjalcem zagotoviti pravičnejše pogoje v konkurenci z globalnimi velikani.

Učinki prvega leta

Po podatkih švicarskega urada za kulturo (BAK) je bilo okoli 20 milijonov dolarjev namenjenih neposredno v produkcijo, odkupe pravic in promocijo filmov. Preostanek sredstev morajo ponudniki investirati do leta 2027. Ukrep je bistveno povečal razpoložljivo financiranje švicarske AV industrije, ki je leta 2024 skupaj prejela kar 116 milijonov dolarjev iz različnih javnih in zasebnih virov.

Odločitev, vredna posnemanja

V AIPA pozdravljamo lansko odločitev Švice, saj ta krepi položaj ustvarjalcev in zagotavlja trajnostno prihodnost AV industrije. Direktor AIPA Gregor Štibernik je ob tem poudaril:
»Švicarski primer je odličen, saj kaže, kako lahko države zagotovijo, da se del prihodkov, ki jih globalne platforme ustvarjajo na določenem trgu, vrne v lokalno AV industrijo. To ni le vprašanje kulture, ampak tudi pravičnosti. Če želimo, da bo AV industrija dolgoročno vzdržna, je nujno, da se jo sistemsko in pravično podpre tam, kjer ustvarja prihodke, tudi na manjših trgih, kot je Slovenija.”

Evropski trend

Švica se je z obveznostjo vlaganj pridružila že 16 evropskim državam, ki na podoben način zahtevajo prispevke ali obvezne naložbe v evropsko produkcijo. Namen teh ukrepov je krepitev kulturne raznolikosti, zaščita ustvarjalcev in ohranjanje stabilnega financiranja v času, ko globalne platforme prevzemajo vedno večji del AV trga. »Naše mnenje kot krovne kolektivne AV organizacije v Sloveniji se neposredno navezuje na ta trend. Potrebna je bolj obsežna sistemska in pravična podpora lokalnim ustvarjalcem. Nenazadnje, to ni le nacionalna, temveč vse bolj evropska naloga,« izpostavlja Gregor Štibernik.

Domača realnost

V Sloveniji tovrstne obveznosti vlaganj, kot jo poznajo druge evropske države, za globalne pretočne platforme namreč še nimamo. Čeprav domače televizijske postaje in programi prispevajo k financiranju slovenskih filmov in serij, mednarodni ponudniki, kot so Netflix, Disney+ ali Amazon Prime, prihodkov, ki jih ustvarijo na slovenskem trgu, ne vračajo v lokalno produkcijo. Vse plačane naročnine tako odtekajo v tujino.

Največji tuji ponudniki v Sloveniji ustvarijo 40 milijonov evrov

Med največje tuje ponudnike storitev videa na zahtevo v Sloveniji sodijo Netflix, HBO Max, Disney+, Prime Video, Sky Showtime in Apple TV+. Samo Netflix ima v Sloveniji več kot 200 tisoč naročnikov, drugi največji pa je HBO Max z več kot 100 tisoč naročniki. Skupaj imajo omenjene platforme pri nas več kot 400 tisoč naročnikov. Po ocenah Netflix ustvari skoraj 19 milijonov evrov prihodkov na slovenskem trgu, HBO Max dobrih 12 milijonov, Disney+ več kot 6 milijonov, Prime Video dober milijon in pol, Sky Showtime in Apple TV pa vsak po slab milijon. Šest največjih ponudnikov videa na zahteva tako na našem trgu ustvarijo krepko čez 40 milijonov evrov prihodkov.

Milijon in pol bi prišel prav

Če bi Slovenija uvedla podoben model kot Švica, bi lahko AV industrija pridobila letno dober milijon in pol evrov dodatnih sredstev samo od največjih platform, kar bi bistveno okrepilo ustvarjalne zmogljivosti in konkurenčnost domačih ustvarjalcev. »V AIPA zato zagovarjamo uvedbo pravičnega sistema, kjer globalni akterji prispevajo tudi na trgih, kjer ustvarjajo prihodke, tako kot to že velja v številnih evropskih državah,« zaključuje direktor AIPA Gregor Štibernik.